Ljudje, sprevidite, da gre zares!
Slovenci zadnje dni strmimo samo še v nebo. Tudi številne fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo grozeče oblake in vsi zatrjujejo, da takih še v življenju niso videli. Poleg debele toče nas predvsem osuplja orkanski veter, takih vrtincev in, kot pravijo gasilci, »čudnega« vetra nismo vajeni. Na Kredarici so izmerili sunke vetra s hitrostjo 164 kilometrov na uro!
Narava besni, mi pa vseskozi poslušamo le še o sanaciji: po lanskem kraškem požaru, po majskih plazovih in zdaj, ko nam moč kaže veter.
V dolini Radovne je smreke pokosilo kot zobotrebce. Razsežnosti neurja človek dojame šele, ko vidi opustošenje iz zraka. Po prvih ocenah je silovit veter samo v eni noči preteklega tedna v gozdovih podrl okoli 50.000 kubičnih metrov drevja, največ na jugovzhodu Slovenije. V vetrolomih 12. in 13. julija pa je padlo in se poškodovalo več kot 300.000 kubičnih metrov dreves. Leta 2018, ko je veter kosil smreke na Koroškem, nam je kmet Polanšek povedal, da bo za svojih poškodovanih 3.000 kubikov lesa potreboval 120 tovornjakov. Sami si lahko izračunate, koliko tovornjakov bo odpeljalo poškodovano drevje iz naših gozdov tokrat.
V Pomurju so opustošena tudi polja koruze, pšenice in oljnih buč, vinogradi pa si ne bodo opomogli dve leti – ponekod je škoda od 70- do stoodstotna.
Stop neumnostim, zdaj gre zares
Ljudje moramo nemudoma prenehati z neumnostmi in tveganim vedenjem, je brez olepševanja povedal Srečko Šestan, prvi mož civilne zaščite. »V poletnih nevihtah se srečujemo s spremembo, ki je nismo bili vajeni – orkanskim vetrom. Bila sta že velika toča, obilno deževje, ta veter pa je nekaj posebnega in je nevaren – ne samo za našo imovino, za naše strehe, drevesa, temveč tudi za ljudi. Zato nenehno opozarjamo, naj ljudje ob nevihti ne ostajajo zunaj. Ne hodite ven! Ne razumem, kako lahko nekateri pustijo na prosto celo otroka, to je povsem neodgovorno ravnanje. Prosim, ljudje, sprevidite, da gre zares. Prosim, ravnajte odgovorno, zazrite se vase in se zamislite. Ravnati moramo drugače kot doslej.«
Ko se začno nad nami zgrinjati črni oblaki, ni več heca. »Razmere se lahko spremenijo v trenutku. Spremljal sem sredino fronto in čez Slovenijo je prešla v dveh urah! Veste, kako hitro je to?! Človek si misli, eh, saj bom hitro prišel s točke A do B, na koncu pa ga nevihta preseneti in je lahko usodno.«
Iz Blejskega jezera je ribič komaj rešil otroka, ki ga je odneslo od matere. »Neverjetno! Kaj počne otrok v jezeru ob takem vremenu?! Kopamo se ob lepem vremenu! Pa ni otrok kriv, to smo mi, starši, stari starši ... Ko vidimo, da je nebo sivo, takoj poiščimo zavetje. Zdaj smo tudi skoraj vsi vešči uporabe tehnologije in znamo pogledati radarsko sliko na spletu. Če uporabljamo splet za druge stvari, pa ga dajmo tudi za uporabne informacije ključnega pomena.«
Stran od oken
Tudi opazovanje divjanja narave pri oknu (radi snemamo in fotografiramo) ni pametno. »Ko sem bil pred dnevi v Krškem, smo si pogledali nekaj stavb s popolnoma razbitimi stekli in roletami. To pomeni, da ob oknu nikakor nismo varni! Ob dežju ni nevarno, čim sta zraven toča in veter, pa se takoj umaknimo od oken. Vanje lahko prileti drevo ali strešna kritina s sosednje stavbe, kot se je sedaj dogajalo v Pomurju. Prav tako se ne zadržujte pod strešnimi okni. Vsa okna v stanovanju in hiši ob nevihti zaprite.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 30, 25. julij, 2023.
