Zdravila so praviloma preizkušena na moških
Razlika med spoloma (gender gap) v medicinskih raziskavah je (pre)velika in dobro dokumentirana. Ženske so premalo zastopane v kliničnih študijah in preskušanjih, pa tudi v protokolih zdravljenja se premalo upoštevajo telesne razlike med spoloma. Glede na študijo iz leta 2018, objavljeno v Journal of Women's Health, so ženske med letoma 2011 in 2015 predstavljale le 38 odstotkov udeležencev medicinskih študij, ki jih je financiral ameriški Nacionalni inštitut za zdravje. Študija iz leta 2020, objavljena v British Medical Journal, je pokazala, da je bila med udeleženci v študijah srčno-žilnih bolezni le četrtina žensk, poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2019 pa je pokazalo, da so bile premalo zastopane v kliničnih preskušanjih za vrsto bolezni, vključno z rakom, HIV/aidsom in tuberkulozo. Žensk je manj celo v raziskavah bolezni, ki nežnejši spol prizadenejo veliko bolj kot moške, v študijah kronične bolečine in depresije, na primer. Poleg tega smernice klinične prakse pogosto ne upoštevajo razlik med spoloma pri opisu bolezni in zdravljenja.
Preveč ali premalo zdravil
Razlike pa so velike. Čeprav je naša DNK 98-odstotno enaka, biološke razlike med spoloma – od velikosti organov do sestave telesa – pomenijo, da se na zdravila odzivamo različno. Moški so v povprečju višji in težji, z večjo mišično maso in debelejšo kožo; medtem ko so ženska telesa ponavadi manjša, z desetimi odstotki več telesne maščobe in drugačno hormonsko sliko. Žensko telo, na primer, potrebuje dlje časa, da odstrani zdravila iz sistema, ker se ujamejo v telesni maščobi, predeluje pa jih počasneje, ker so jetra in ledvice manjši. Razkorak med spoloma v medicinskih raziskavah ima zato številne posledice za zdravje in dobro počutje žensk. Raziskave so pokazale, da so zaradi njega ženske lahko deležne nenatančnega zdravljenja in posegov, saj ne vemo, kakšni bi bili najboljši za žensko telo. Morda bi potrebovale manjši, morda pa večji odmerek. S tem pa so ženske izpostavljene tudi večjemu tveganju neželenih učinkov. Irving Zucker, profesor psihologije in integrativne biologije na kalifornijski univerzi Berkeley, je leta 2020 pregledal več kot 5.000 študij in ugotovil, da imajo ženske skoraj dvakrat pogosteje stranske učinke, kot so slabost, težave s srcem, glavoboli in epileptični napadi, kadar moški in ženske dobijo enak odmerek zdravila. Ženske so namreč imele pri enakem odmerku višje koncentracije zdravila v krvi in je trajalo dlje, da se je zdravilo izločilo iz njihovih teles. Članek iz revije Biology of Sex Differences ocenjuje, da se to dogaja pri več kot 80 pogosto predpisanih zdravilih, ki jih vsako leto jemljejo milijoni ljudi. Med njimi so antidepresivi, zdravila proti bolečinam, kot sta morfin in oksikodon, in zdravila za srce, kot je zaviralec adrenergičnih receptorjev beta propranolol, ki se uporablja za zdravljenje visokega krvnega tlaka, težav s srčnim ritmom in celo tesnobe. Celo pri raku dojke terapija ni vedno prilagojena ženski. Študija, objavljena v Journal of Clinical Oncology, je pokazala, da so ženske z rakom dojke, ki so prejemale kemoterapijo, pogosto prejemale premajhne odmerke v primerjavi z moškimi.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 16. 5. 2023.
