Na primer v televizijskem posnetku leta 2016, ko je med svojo predsedniško kampanjo rekel, »ko si zvezda, ti je vse dovoljeno. Kar koli lahko narediš, jih zgrabiš za muco …« Ampak zdaj je uradno: na sodišču ga je za spolnega nadlegovalca razglasila tudi porota. Ker je šlo za civilni postopek, ženskomrzni spolni plenilec ne gre v zapor. Ali razsodba pomeni vsaj to, da je izgubil podporo pri svojih volivcih? Ne, prav nasprotno.
Tožnica E. Jean Carroll, dolgoletna kolumnistka revije Elle, trdi, da jo je Trump posilil. Skoraj tri desetletja so že od tega, ona je o tem prvič javno spregovorila leta 2019, četrt stoletja po dogodku, ko jo je opogumilo gibanje #MeToo. V knjigi What Do We Need Men For? (Le kaj nam bodo moški?) je nazorno opisala srečanja s primerki, ki jih je uvrstila na svojo osebno lestvico najbolj groznih moških. Na njej je tudi Donald Trump, ki takrat še ni bil predsednik ZDA. Nasilen do žensk, o, to je bil pa že takrat.
Predzgodba
Zgodilo se je, kmalu bo trideset let od tega, v ekskluzivni newyorški veleblagovnici Bergdorf's – ona jo je ravno zapuščala, ko je skozi vrtljiva vrata prineslo Trumpa. Bežno sta se poznala, pa jo je prosil, naj mu pomaga izbrati darilo za neko dekle. Torbica? je predlagala. Ne, je rekel. Klobuk morda? Tudi ne – in jo je odvlekel v oddelek s perilom, pograbil prozoren bodi in hotel, da ga pomeri. »Tole bo za crknit od smeha, si rečem – in ko zdaj to pišem, sem osupla nad svojo neumnostjo. Ko se napotiva proti kabinam za pomerjanje, se na glas smejim in si mislim, pripravila ga bom do tega, da tole sam pomeri kar čez hlače!«
Na koncu nihče ni umrl od smeha in Trump ni pomeril bodija – namesto tega je kolumnistko v kabini posilil. Prijavila ga ni, je pa povedala dvema dobrima prijateljicama, obe sta novinarki. Prva je rekla, posilil te je, pojdi na policijo! in se ponudila, da gre z njo. Druga jo je zgrabila za roko in jo rotila: Ne povej nikomur! Pozabi vse skupaj, 200 odvetnikov ima, pokopal te bo.
Posnetkov nadzornih kamer, tudi če so kdaj obstajali, veleblagovnica nima, v bližini ni bilo nobene prodajalke. Na koncu Carroll ni šla na policijo. Takole pojasnjuje, zakaj ne: »Dobivati grožnje s smrtjo, biti pregnana z lastnega doma, biti odpuščena, vlačena po blatu in se pridružiti petnajstim ženskam, ki so se oglasile s kredibilnimi zgodbami o tem, kako jih je ta človek pograbil, nadlegoval, ponižal, zmrcvaril, trpinčil in napadel, samo da on potem vse obrne na glavo, vse zanika, jim grozi in jih napada, se mi nikoli ni zdelo prav zabavno. Poleg tega sem tudi strahopetka.«
Ko je leta 2019 končno spregovorila, jo je Trump – kot je pravilno predvidela – označil za lažnivko.
Kazen z zamudo. V letih njenega molka je kaznivo dejanje zastaralo, storilec kazni nikoli ne bo odslužil za zapahi. Toda lani je država New York sprejela zakon, ki daje žrtvam zastaranih zločinov eno leto časa, da vložijo tožbo. In to je E. Jean Carroll tudi storila.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 16. 5. 2023.
