Bila bi tudi ambasadorka hobotnic!
Da je Desa velika ljubiteljica živali, je znano. Ne samo, da ima doma več mačk in vsaj dva psa, temveč je tudi avtorica kupa otroških knjig z živalmi v glavni vlogi (Čudežna bolha Megi je najbrž najbolj znana). Njena zadnja knjiga je tudi živalska – Pogumni Maks govori o risu.
Desa je že kakšno leto poleg Petra Prevca in Anžeta Kopitarja ambasadorka za rise v sklopu LIFE LYNX – projekta za reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem. »Potrjena sem bila lani, ko so izpustili risa Bliska. Uradno ne zastopam pravic nobene druge živali. Bi bila pa takoj ambasadorka za hobotnice. Globoko spoštujem njihovo inteligenco in sposobnosti. Sicer pa ne delam posebnih razlik med živalmi. Vse so pomembne, vsaka ima svoje nepogrešljivo mesto v naravnem sistemu planeta. Vsaka me pritegne in gane. Res pa potrebuješ o vsaki dovolj znanja, da jo lahko razumeš in vzljubiš,« pravi. V zadnjem letu je natančno proučila rise in spoznala, da so to že skoraj pravljična bitja.
»Že na pogled so drugačni od drugih zveri v evropskih gozdovih. Prelepi so. Dostojanstveni. So tudi silno bistroumni in previdni. Zelo težko jim prideš na sled in skoraj nemogoče jih je srečati v naravi. To pa zato, ker nas ves čas opazujejo in preučujejo ter se nam znajo izogniti.« Prav njihovo samotarstvo je Deso najbolj presenetilo: »Stike imajo samo v času parjenja. Tudi lovijo sami, kar je pri zvereh zelo redko. Imajo podoben način lova kot ljudje. Prežijo, neopazno zasledujejo. Za razliko od drugih velikih (in malih) mačk, se s plenom ne igrajo. Ubijajo bliskovito, žrtev se ne muči. Drugače kot sicer mačke, ki zapustijo plen, ko se nažrejo, ga oni zagrebejo in hodijo malicat še nekaj dni. Ostanke prepustijo gozdnim mrhovinarjem.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 03. 5. 2023.
