Film je, navaja spremni material, »dokumentarni filmski esej, ki s humorjem pripoveduje zgodbo o aktivistih iz Slovenije in sveta, ki so svoje življenje posvetili legalizaciji konoplje«. Naslov si je dokumentarec sposodil pri podjetju Konoplja osvobaja, čigar lastnik Janko Pirc je, potem ko je posadil nekaj sadik konoplje, da bi s pripravki iz rastlinic pomagal partnerki z multiplo sklerozo in njunemu otroku z diabetesom, postal nenadejana zvezda črne kronike. Nazadnje je po več letih dosegel oprostilno sodbo, ampak to še ni bila končna postaja zgodbe, zdaj se z državo na vrhovnem sodišču daje za odškodnino, kajti vmes so se mu zgodile hude stvari.
»Mene je popolnoma pridobil s to svojo legitimno državljansko nepokorščino, s svojo sposobnostjo, z nevrotičnim poznavanjem zakonov, s katerimi se je v sivi coni prebil do oprostilne sodbe,« pravi Miha Čelar. In je bila zato premiera filma konec aprila prav v Brežicah – tam, kjer je uporniški Pirc svojo trgovino z izdelki iz konoplje postavil prav nasproti sodišča.
Demoničen predznak
Daleč je režiser in scenarist potoval za ta film, ki je nastajal med pandemijo – »hotel sem ljudi snemati brez maske, kolikor se je le dalo, ker je bilo jasno, da covida enkrat ne bo več, film bo pa ostal« – v ZDA k zelo posebnim nunam, v Barcelono, kjer izkoriščajo prikladno luknjo v zakonu, k (povsem legalnim) pridelovalcem konoplje v Makedonijo … Ampak najbolj presunljiva epizoda je bila posneta doma – pri družini z otrokom, ki je zaradi hudih epileptičnih napadov zelo prizadet.
»Bili so eni tistih obupancev, ko so na njihovih otrocih poskusili vsa – mislim, da jih je okrog 18 – klasična protiepileptična zdravila. Problem je, da so kortikosteroidna in da dojenčkom, ki se rodijo s tem sindromom ter imajo trdovratno epilepsijo, odplavljajo kalcij iz kosti. Njihovemu otroku, ko je bil star osem, devet mesecev, je nenadoma počila stegnenica in ugotovili so, da nima več kalcija v kosteh. Če kot starš gledaš svojega otroka, ki ima po sto napadov epilepsije na dan, to je praktično en sam neprekinjen napad, mu poskušaš dati vse, skrajni ukrep je bila pa umetna koma, da tako ustavijo delovanje možganov in jih malo umirijo. Že tako se ti otroci razvijajo s poškodbami, ne hodijo, ne govorijo. Onadva sta našla CBD olje Charlotte's Web. Konopljino olje polnega spektra zelo zmanjšuje število napadov. Potem sta s predlogom prišla k (pediatričnemu nevrologu) Davidu Neubauerju, sledili so jima še mnogi drugi starši – oče je bil tako na udaru, da je potem kar brošuro napisal. Rekel je, ne morem več z vsakim govoriti ure in ure. In se je potem nabralo 60, skoraj 70 družin. Neubauer je pred komisijo za medicinsko etiko argumentiral, glejte, imamo Helsinško deklaracijo, tam piše, da če klasična zdravila ne pomagajo, imajo bolniki in mi z njimi pravico poskusiti še kaj drugega.«
In potem za kontrast, tudi čisto blizu, v državnem zboru, ljudje, ki se legalizaciji konoplje srdito upirajo. »Razprava na seji parlamentarnega odbora je trajala pet ur, 18 poslancev bi moralo samo reči, prav, naj gre na plenarno zasedanje. Ampak tam je bilo 50 ali 60 ekspedicij iz raznoraznih inštitutov, ki kot vsakič povedo, kakšna groza bo, če se bi karkoli v zvezi s konopljo pri nas sprostilo, kako škodljiva je in kako to nima smisla. Milan Krek je pa rekel, da bo pot organiziranemu kriminalu na široko odprta, če se samo malo razrahlja zakon o pridelavi in predelavi. Vlada panika, kajti konoplja ima demoničen predznak, naj ga je že dobila kadarkoli.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 03. 5. 2023.
