Lepo oblečena, negovana in oba dobra komunikatorja. Predstavila sta se kot Jehovovi priči in povabljena sta bila v naš dom. Čaj je dobro del, zunaj je vladala še zelo konkretna zima, ki naj bi jo velika noč, kogaršnjakoli in kjerkoli, odgnala.
Janez in Marija sta v naš dom prinesla sporočila ljubezni, sožitja, upanja in vere v nebesa na Zemlji. Starša sva zastrigla z ušesi. Nebesa že tu na Zemlji??? Ne v nebesih in po smrti, kot to obljublja naša klasična Rimokatoliška cerkev?
Črne misli je zamenjala svoboda
Informacija je padla na plodna tla. Očitno Jehovovi obvladajo marketing in promovirajo primerjalne prednosti pred klasično rimskokatoliško doktrino, ki že stoletja uči in trdi, da pot do sreče in miru vodi zgolj preko trpljenja in odrekanja na tem svetu. In sta vzbudila zanimanje. Pa smo za našo domačo mizo debatirali o življenju in smrti. Pogovor je bil prijateljski, sproščen in iskren. In Janez in Marija sta na pepelu stoletnega trpljenja in muk s prstom pokazala na svobodo. Red. Poštenost in otroško pravičnost. Kar nisva mogla verjeti, da obstajajo ljudje, ki ne znajo misliti slabo. Ki noro verjamejo v pravico, resnico, ljubezen, razumevanje …
Janez in Marija sta ob odhajanju ponudila še nekaj promo materiala, nas oborožila z vsemi možnimi naslovi družbenih omrežij in na koncu v roke potisnila še vabilo za obisk srečanja Jehovovih prič na dan Jezusove smrti. Zanimivo. Pa sva se gostitelja odločila, da pa vseeno enkrat obiščeva to zanimivo krščansko skupnost, ki jo bežno poznava že od mladih nog, ko so (v socialistični Jugoslaviji in novonastali Sloveniji) na vrata vseh nas nosili Stražni stolp, govorili o koncu sveta, potopu … nekako temno in strašljivo. V tridesetih ali štiridesetih letih so očitno spremenili strategijo oznanjevanja in črne misli zamenjali s popolno novo belino. Svobodo.
Kri in luna
A v vsej njihovi ljubezni in dobronamernosti še vedno težko razumemo nekaj njihovih navad in pravil. Najbolj znani in zaznamovani so Jehovovi pričevalci s svojo doktrino o odklanjanju transfuzije in vsakršnega poseganja v kri. Veliko zgodb je bilo že zapisanih o tem, tudi nekaj filmov in knjig. Hm?
Jehovove priče delujejo moderno, a na temeljih stoletnih modrosti. So napredni in konservativni obenem. Na primer: ravnajo se striktno po luni. Na prvo polno pomladansko luno se spominjajo smrti Jezusa Kristusa. Letos je bil to torek. Drugo leto bo to morda neki drug dan. A se ne ozirajo na to. Zanima jih prva pomladna polna luna. Za razliko od rimokatolikov, ki imajo zadnjo večerjo ob petkih, vstajenje pa na nedeljo, ne glede na to, kakšna luna nas tisti dan osvetljuje.
»Maša« s tablicami
Prišel je torej tisti torek na prvo pomladno polno luno. Vstopila sva, novinca in radovedneža, v njihovo lokalno kraljevstveno dvorano in bila najprej deležna nepričakovano toplega sprejema, stiskov rok, nasmehov in iskrene dobrodošlice. Ob napovedani sekundi se je začelo druženje.
Vabimo vas, da si nadaljevanje prispevka preberete v reviji Jana, št. 15., št. 15, 11. 04. 2023.
