Električni avtomobil je za marsikoga predrag, sončne elektrarne na domači strehi s polnilnico za električni avto si ni mogoče postaviti povsod, z javnim prevozom marsikdo ne more pravočasno niti do službe! Poleg tega bi uvajanje električnih vozil z baterijami le malenkostno zmanjšalo izpuste iz prometa, ker že proizvodnji novega avta in elektrike povzročata večino okoljske škode za naš planet! Nas kljub temu čaka električna mobilna prihodnost? O vsem tem smo povprašali naše strokovnjake.
»Ob novici, da je evropski parlament po letu 2035 v EU prepovedal prodajo novih avtomobilov na bencin in dizel, se mi je utrnil biblični citat: 'Odpusti jim, o Gospod, saj ne vedo, kaj delajo!' Videti je, da so povsem izgubili stik z realnostjo. Ni dovolj, da so zakuhali energetski preobrat v času, ko ga je na tak način povsem nemogoče uresničiti. Industrijo davijo z zeleno agendo in jo uspešno silijo, da si izbere proizvodnjo drugje. V skoraj vseh segmentih industrije capljamo za ZDA, v zadnjem času pa tudi za Kitajsko. Edini evropski paradni konj je bila avtomobilska industrija, a zdaj jo bodo uspešno zatrli. Nehajmo se slepiti, da lahko Evropa pri izdelavi električnih vozil prevzame primat ZDA in Kitajski. Ne zna izdelati kakovostnih baterij in nima surovin zanje, te skoraj v popolnosti nadzira Kitajska. Za zdaj tudi ni znanih postopkov, kako poceni in ekološko sprejemljivo pridobivati redke zemlje. Pri električnem avtu baterije že zdaj predstavljajo približno pol stroškov,« pravi prof. dr. Rafael Mihalič, vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.
Manj hrupa, delno boljši zrak
Bi taka odločitev vsaj bistveno pripomogla k manj izpustom? »Odločitev evropskega parlamenta je bila pričakovana, in ker gre za avtomobile, je požela veliko promocije medijev in posledično razburila javnost. A samo uvajanje električnih vozil bo le malenkostno zmanjšalo izpuste v prometu, ker že proizvodnja novega avta in elektrike povzročata večino okoljske škode! Z njimi tudi ne bomo rešili gneče v mestih in na cestah, saj bodo v kolonah in zastojih pač stali električni avti. Rešili bi le problem hrupa in kakovost zraka v mestih bi se delno izboljšala,« pa pojasnjuje prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Zelo umazana proizvodnja
Prav baterije netijo razprave, ali so električni avtomobili res čistejša alternativa. »Električna vozila so čistejša za Norvežane, ki so prodali nafto, da jo kurijo drugje, kobalt kopljejo otroci in sužnji v Kongu, litij je iz Bolivije, zelo umazano proizvodnjo redkih zemelj pa imajo Kitajci. Čistejša alternativa so torej le na tak način! Študije dokazujejo, da so električna vozila, upoštevajoč rudarjenje in proizvodnjo, za naravo celo slabša kot sodobni avti na notranje izgorevanje. Kar se rabe energije in s tem povezanih emisij CO2 tiče, pa moraš menda z električnim avtom prevoziti 150.000 kilometrov, da se izenači s sodobnim dizlom. Če seveda elektrike ne delajo iz premoga. Drugo vprašanje je, kakšna bo baterija po 150.000 kilometrih?! Električni avto naj ima torej tisti, ki mu je všeč, si ga lahko privošči in v njem uživa. Če pa kdo hoče kupiti avto na bencin ali dizel, naj mu bo to dovoljeno. Predpisi za dizelske avtomobile so namreč že zdaj strogi in strupenih izpustov skoraj ni več!« je oster prof. dr. Rafael Mihalič.
Socialna bomba
Si bo večina za zdaj kot žafran drag električni avto v prihodnje sploh lahko privoščila? »Dosledno spoštovanje odločitve evropskega parlamenta bi seveda s finančne plati pomenilo tudi socialno bombo. Za večino ljudi, razen za bogat manjšinski sloj, bi bil namreč nakup električnega avtomobila prevelik strošek,« opozarja prof. dr. Kajfež Bogatajeva.
V Sloveniji je za zdaj električnih avtov le za vzorec. »Evropske institucije države članice postavljajo pred mobilnostni izziv. Za celosten pogled nanj je pomembno tudi dejstvo, da večino prodanih novih avtomobilov na slovenskem trgu še vedno poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. Denimo leta 2022 je bilo prodanih le 2.293 električnih avtov. To predstavlja le 4,94-odstotni tržni delež med novimi prodanimi avtomobili! V naslednjih 12 letih si torej težko obetamo dvig s slabih petih na sto odstotkov, vsaj ne sam po sebi. Razloge za tako majhen delež električnih avtomobilov je treba iskati tudi v ceni. Električni avto je v primerjavi s podobno funkcionalnim avtomobilom z motorjem na notranje izgorevanje pri nas izrazito dražji,« poudarja Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije (AMZS).
Cena bi eksplodirala! »Električni avti so torej dragi. A če bi se znatno povečalo povpraševanje po njih in proizvodnja podeseterila, bi zmanjkalo surovin za baterije, še prej pa bi njihova cena eksplodirala. Električni avti bi že zaradi tega bili še znatno dražji! Nam bodo zdaj res nova pravila v Bruslju določali tisti s plačami, ki so dvajsetkratnik povprečne slovenske plače? Pripraviti se na prehod na električne avtomobile, ki si ga izmišljujejo, zato za nas sploh ne bi smelo biti opcija. Čas je, da ljudje nehamo biti tiho!« je prepričan prof. dr. Rafael Mihalič.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 10, 7. 03. 2023.
