Čeprav se tam občasno znajde še kaj drugega, družinski poglavar nemarno ignorira banane, mandarine in drugo navlako: hoče jabolko! In s tem imam zadnje čase, priznam, hude težave. Karkoli prinesem domov, mu ni všeč. Brez okusa da so, trda kot kamen, premazana z nekakšnim voskom, da se lepo bleščijo, olupiti jih je treba, ker se tista gnusoba ne da oprati, kaj pa vitamini?! Ena so že napol gnila, druga mokasta, z okusom po žaganju. Če tu in tam naletim na slovenska jabolka, jih seveda kupim, praviloma so precej boljša od uvoženih. Iz onih drugih potem pečem jabolčne zavitke, za katere porabim pol kile rozin, da ima pecivo spodoben okus. Če so namreč surova jabolka zanič, tudi kuhana niso veliko boljša.
Na službenih poteh po tujini si zmeraj privoščim še kratek izlet po trgovinah z živili. Seveda me zanima, kako ljudje živijo, kaj vse imajo in kako drago tisto plačujejo. Spoznanja me čedalje bolj vznemirjajo in jezijo. Spominjam se, kako so imeli pred leti v italijanskih samopostrežnicah globoko znižano ceno piščancev, medtem ko je po jugu te države razsajala kurja kuga. Ampak nihče si ni piščancev tlačil v košare, nasprotno, vsi so hodili mimo, čeprav je na ogromnih plakatih pisalo, da so neoporečni. Italijanskih piščancev seveda ni nihče hotel uvažati, se pravi, da naj bi jih snedli kar doma. Pa niso hoteli. Kakšna ljubezen do domovine pa je to?
In potem gledaš na Nizozemskem tako imenovano praško šunko, kakšnega pol metra debelo. Kot da bi jo odrezali z dinozavra in ne s čisto navadnega prašiča. Se pravi, da so nesrečnega štirinožca pitali s hormoni in vrag vedi kakšnimi pripravki še, ki – razen v »dopustnih količinah« – niso dovoljeni. Po takšni malici začnejo moškim nedvomno poganjati prsi, ženskam pa brki.
V Londonu je hrana za normalno vzrejenega Evropejca v glavnem neužitna, zato se človek v obupu zateče v turško restavracijo, kjer pečejo slastne goveje ražnjiče. Ampak zakaj so tako zverinsko dragi, se razjeziš. Ker uvažamo govedino iz Turčije, pojasnjuje Turek. Saj menda ne mislite, da je mogoče iz angleškega mesa pripraviti kaj užitnega? Ampak takrat je bila Anglija še v EU, kakšno meso prodajajo šele zdaj, ko se jim ni treba držati evropskih predpisov? Najbrž svoje nore krave spet futrajo s kostno moko.
Zato se mi zdi, da se bo kar treba držati domačega plota. Naše tri jablane že veselo rodijo, čeprav je pridelka za zdaj bolj malo. Smo pač eko, kar pomeni, da nam spomladi nažirajo cvetove bio gosenice, poleti jih kljuvajo ekološko vzrejeni ptiči, do jeseni pa se v preostanku naselijo neoporečni črvi. Kar ostane, dobimo mi. Zato zdaj žvečimo po evropskih predpisih pridelana (v glavnem neužitna) jabolka. Aleluja.
