»Januarja 2016 so se mi hudo vnele dlesni na desni strani čeljusti, bolečine v zgornjem delu obraza pa sem začutila že nekaj mesecev prej. Zobozdravnica mi je svetovala takojšnjo odstranitev na pol izraslih modrostnih zob. Po odstranitvi spodnjega se je začela kalvarija z neznosnimi bolečinami. Desetdnevni antibiotiki niso nič pomagali, zato sem bila napotena na nevrološki oddelek. Tam sem prejela močne pol opiate proti ostrim, neznosnim bolečinam v čeljusti. Bila sem omotična, bilo mi je slabo, nisem več spala, bruhala sem in dobila hudo drisko. Takrat niti pomislila nisem na klopa, pa tudi o boreliozi nisem razmišljala, saj je skoraj nisem poznala. Danes vem, ker sem imela veliko nepovezanih simptomov precej let, da je takrat ponovno, a močno izbruhnila kronična persistentna borelioza s koinfekcijami in reaktivacijo virusov. Sprožil jo je padec imunskega sistema zaradi močne infekcije dlesni in čeljusti, ki je sledila obilici stresnih tednov. Tedanje antibiotično zdravljenje je bilo premilo, da bi lahko ustavilo njen izbruh,« pripoveduje mag. Majda Kralj, ki je bila ustanoviteljica, dve desetletji in pol pa tudi direktorica ene prvih zasebnih višjih strokovnih šol v Sloveniji, Višje strokovne šole Academia v Mariboru. Orala je ledino na področju zagotavljanja kakovosti v višjem in visokem šolstvu. Vrsto let je tudi predavala. Njeno delo je prineslo odlične rezultate, saj je Academia postala prejemnica najvišjega priznanja za odličnost v višjem šolstvu. Akreditacijska hiša Velike Britanije je leta 2020 Academii podelila celo priznanje za drugo najboljšo strokovno šolo na svetu.
Danes kot podpredsednica Društva bolnikov za boreliozo ljudem pomaga do zelo koristnih informacij pri zdravljenju lajmske borelioze. Je članica nemškega in ameriškega združenja za boreliozo. Zadnja leta se posveča proučevanju borelioze po svetu in tako pomaga sebi in drugim bolnikom s to hudo boleznijo. Iz lastnih šestletnih izkušenj najbolje ve, kakšno kalvarijo doživljajo pri diagnosticiranju in zdravljenju bolečin ter drugih simptomov, več kot 150 jih je. »Najbrž je tako želela tudi višja sila, kot dolg mojemu bratu, ki je pri 25 letih zaradi vboda klopa hudo zbolel. Nekaj mesecev je bil na zdravljenju v bolnišnici, večkrat v komi, počasi se mu je razvila shizofrenija in po nekaj letih je zaradi slabšanja simptomov naredil samomor. Pred tridesetimi leti žal o klopnih boleznih s koinfekcijami še ni bilo veliko spoznanj.«
Bitka za življenje brez bolečin. Pred šestimi leti se je bila prisiljena umakniti s poklicne poti zaradi te hude bolezni, ki jo je tako hudo prizadela in jo imenujejo tudi postlajmski sindrom. »Zadnja leta bijem bitko sama s seboj, sploh pa s to še vedno premalo raziskano boleznijo. Pri zdravljenju sem navezala stike s čudovitimi, izkušenimi zdravniki v tujini, ki so tudi sami oboleli za boreliozo, ali pa njihovi družinski člani.« A njena pot do diagnoze in nato do ozdravljenja in odprave hudih simptomov je bila dolga, naporna in – boleča.
Po zdravniško pomoč se je najprej odpravila na univerzitetno kliniko LHK v avstrijskem Gradcu. »Bolečine trovejnega živca so tako neznosne, da velja rek, da pacienti zaradi bolečin v zobeh skačejo iz 3. nadstropja. Takrat mi tudi pol opiati niso dosti pomagali. Bila sem tako 'zadeta', da sem komaj hodila, zaradi bolečin pa sem si morala odmerek še zviševati. Zaradi bližine Gradca sem odšla na tamkajšnjo urgenco univerzitetne klinike LKH, na oddelek ORL. Zelo sem bila vesela, da me je tja spremljala dr. Sanja Slade, letošnja zobozdravnica leta v Mariboru, ker jo ta nevralgija zelo zanima. Pred tem mi je namreč odprla vse zobe desno zgoraj in ni našla nepravilnosti. Po vseh pregledih, opravljenih v istem dnevu na oddelku, so mi takoj vstavili mehko okluzivno šino iz silikona, pozneje pa stalno šino po meri čez vse zgornje zobe. To sem nosila nekaj tednov in je bilo s podporo klasičnih analgetikov nato kar znosno. A čez nekaj tednov so se bolečine in vnetje živcev razširili po vratu, pod pazduhami in po hrbtu navzdol. Pekoča bolečina po živcih in mišicah je prišla iznenada, z občutkom pekoče strele oziroma močnega reza z nožem v del telesa, vedno nižje, do podplatov. V nekaj tednih sem imela bolečine po vseh okončinah, nato še v sklepih. Kak dan zaradi hudih bolečin nisem več mogla po stopnicah ali dvigniti roke, močne bolečine pa so se neprestano selile. Najhujše so bile nenehne vrtoglavice, občutki kot pri močni gripi in slabosti.«
Več v reviji Janašt. 29, 19. 7. 2022
