Kdo odloča, ali je moja bolečina nevzdržna? Marca lani je španski parlament z 202 glasovoma za in 141 proti izglasoval zakon, ki dovoljuje tako aktivno evtanazijo (član zdravniškega osebja vbrizga substanco) kot asistiran samomor (bolnik sam vzame substanco, ki jo predpiše zdravnik). Zakon je začel veljati 26. junija 2021, izpolnjeni pa morajo biti vsi zahtevani kriteriji. Prosilec mora imeti neozdravljivo ali kronično bolezen, biti mora polnoleten, imeti mora špansko državljanstvo ali dovoljenje za bivanje v Španiji, biti mora buden in zaveden, seznanjen z vsemi alternativami, vključno z možnostjo in potekom paliativne oskrbe, prošnjo pa mora pisno podati dvakrat z najmanj petnajstimi dnevi razlike. Odobriti jo mora tako njegov zdravnik kot posebna zdravniška komisija.
Sofia Malagon, medicinska sestra s Parkinsonovo boleznijo, je zadovoljna z uzakonjenjem aktivne evtanazije, ne pa tudi z delom zakona, ki zdravnikom daje pravico do ugovora vesti, saj meni, da je zaradi tega postopek bolj kompliciran. Jesus Blasco je 88-letnik, ki se zdravi zaradi raka na grlu. Čeprav je z legalizacijo zadovoljen, ga skrbi, da bo dovoljena zgolj v peščici primerov, ko bo bolečina nevzdržna. »Kdo bo odločil, ali je moja bolečina nevzdržna ali ne? Duhovnik, papež, politiki? To je moja odločitev,« je bil odločen v intervjuju za spletni časopis thelocal.es.
Že prej je bila legalna pasivna evtanazija, torej prenehanje ohranjanja pri življenju človeka, ki je v komi. Tudi ta vrsta evtanazije se marsikomu zdi kontroverzna in mnogi ne želijo »odklopiti« družinskega člana, tudi če je ta že zelo star, že več let v komi, ga hranijo po sondi, diha s pomočjo cevke, zdravnik pa je zagotovil, da se ne bo več zbudil. Pri tem ima glavno in zadnjo besedo bolnikova družina, zdravstveno zavarovanje pa krije paliativno oskrbo.
Medicinska, zobozdravstvena in farmacevtska združenja iz Madrida zavračajo zakon o evtanaziji in pozivajo k zakonu o paliativni oskrbi. Menijo, da bi urejena zakonodaja na tem področju vodila v minimalno oziroma nično povpraševanje po evtanaziji. Upirajo se seveda tudi zdravstveni delavci v Andaluziji, kjer zdravniki pogosto zavračajo splav. Nasprotniki zakona trdijo, da je bil sprejet sredi boja s pandemijo, brez ustrezne javne debate in zadostne vpletenosti zdravnikov. A dejstvo je, da se boj za pravico do evtanazije odvija že desetletja.
OKVIR: 30 let bitke za smrt
Prva oseba, ki je umrla s pomočjo na novo uzakonjene evtanazije, je bila 86-letna prebivalka Baskije, ki je imela neozdravljivo bolezen. Umrla je doma, ob prisotnosti svoje družine in zdravnikov, 23. julija 2021.
Dolga, boleča in dokumentirana borba. Film režiserja Alejandra Amenabarja Morje v meni (Mar Adentro), s Javierjem Bardemom v glavni vlogi, pripoveduje resnično zgodbo pisatelja Ramona Sampedra, ki si je pri 25 ob skoku v morje zlomil vrat in postal tetraplegik. Naslednjih 30 let se je na sodišču boril za pravico do dostojanstvene smrti, a neuspešno. Ko je bil star 55 let, je njegova prijateljica Ramona Maneiro predenj postavila kozarec vode, zmešane s cianidom, vanj pa vtaknila slamico. Nato je stopila za kamero in posnela Sampedrov samomor. Sampedro je svoj samomor organiziral tako, da je vključil več prijateljev, vsak je opravil manjšo nalogo, zaradi česar ni bilo mogoče okriviti ene same osebe. Ramona je bila sicer aretirana, vendar jo je policija kmalu izpustila zaradi pomanjkanja dokazov. Čez sedem let, ko je primer zastarel, je priznala svojo vlogo pri Sampedrovi smrti, njegova zgodba pa je zaslovela z Amenabarjevim filmom.
Leta 1986 so v Španiji uzakonili zavrnitev zdravljenja, leta 2002 pa pasivno evtanazijo (zavrnitev zdravljenja in omamitev). Nekateri zdravniki, zlasti v katoliških bolnišnicah, so tudi to zavračali. Leta 2005 so dva zdravnika preiskovali zaradi omamljanja na smrt bolnih, kar je vodilo v zgodnejšo smrt, štiri leta pozneje pa je bil zdravnik Marcos Hourmann obtožen ilegalne evtanazije umirajoče 82-letne bolnice s kalijevim kloridom. Tako kot Ramon Sampedro so se tudi nekateri drugi bolniki odločili posneti svoj asistirani samomor, med drugimi María José Carrasco, ki ji je pri samomoru leta 2019 pomagal mož Angel Hernandez. Marii so leta 1989 diagnosticirali multiplo sklerozo, sedem let pozneje je postala invalidna. Angela so obtožili nasilja nad ženo, vendar so ga čez dve leti, ko je bila evtanazija uzakonjena, oprostili.
Več v reviji Jana, št. 26, 28. 6. 2022
