Vsi poznamo fisijo, jedrsko reakcijo, ki poteka v jedrskih elektrarnah in pri kateri se energija sprošča z delitvijo atomskih jeder. Vsi poznamo tudi slabosti in nevarnosti pridobivanja jedrske energije po principu fisije. Vse kaj drugega pa je fuzija, jedrska reakcija, pri kateri se atomska jedra združujejo. Fuzija poganja Sonce in druge zvezde, ne oddaja ogljika, povzroča le malo sevanja in je tako rekoč neomejena, zato velja za sveti gral čiste energije, z njo pa se ukvarja na tisoče znanstvenikov po svetu.
Pred kratkim je Laboratorij JET s sedežem v Združenem kraljestvu podrl svoj lastni svetovni rekord glede količine energije, ki jo lahko pridobi s fuzijo. V posebni napravi so za pet sekund uspeli ustvariti mini zvezdo in proizvedli 59 megajoulov energije (11 megavatov moči). To je več kot dvakrat več kot v prejšnjih poskusih. Resda bi s tem lahko zavreli le približno 60 kotličkov vode, a ne gre (še) za količino, temveč za potrditev tehnoloških rešitev. V Franciji namreč mednarodni konzorcij gradi ITER, fuzijski reaktor in raziskovalno ustanovo, ki bo vezni člen med današnjimi raziskavami fuzije in jutrišnjimi fuzijskimi elektrarnami. Ovire, ki jih je treba premagati, so pri fuziji zares velike. Med drugim zahteva temperature nad sto milijonov stopinj Celzija, ki je ne vzdrži noben material. Rešitev za to zagato so znanstveniki že našli – napravo, ki razbeljen plin ali plazmo drži znotraj magnetnega polja v obliki krofa, tako da se ne dotika nobenega trdnega materiala.
Gardens of the bay
V Singapurju, majhni otoški državi, kjer praktično vso njeno površino zaseda istoimensko mesto, je pred dobrim desetletjem zaživel park, ki še najbolj spominja na futuristično pokrajino iz risanke. Dve velikanski stekleni kupoli pokrivata džunglo iz gostega tropskega rastlinja, ki poganja visoko proti nebu, v zelenju se skrivajo smaragdna jezerca in abstraktne skulpture, najbolj dih jemajoča pa so superdrevesa, osemnajst 50-metrskih navpičnih vrtov, ki ponoči zasvetijo v nezemeljski svetlobi. Singapur je s tem parkom želel svojim prebivalcem omogočiti tako pomemben stik z naravo, ki ga v mestu primanjkuje. A Gardens of the bay niso le prostor za obnovo telesa in duha, so tudi odličen primer trajnostne arhitekture, saj uporabljajo zbirko najsodobnejših tehnologij za energetsko učinkovite rešitve. Steklo na kupolah je prevlečeno s posebnim premazom, ki prepušča optimalno svetlobo za rastline, a odbija odvečno toploto. Streha je opremljena z izvlečnimi jadri, ki zagotavljajo senco rastlinam, kadar postane prevroče, ogljično nevtralno električno energijo proizvajajo s parno turbino, ki jo poganjajo les in vrtnarski odpadki iz celotnega Singapurja. Nastali pepel pa posujejo po zemlji, da izboljšajo kakovost tal.
Požrešni računalniki
Tako rekoč vsako gospodinjstvo ima računalnik, v marsikateri družini ima vsak član svojega, pa še kakšno tablico zraven. Da o mobilnikih sploh ne govorimo. Vsi seveda uporabljamo internet, delo na daljavo pa je postalo stalnica med pandemijo, ko so se srečanja v živo preselila na zaslone. Ste se kdaj vprašali, koliko energije porabi svet na ta način? Koliko izpustov proizvede? Verjetno več, kot si mislite. Energija IT povzroča približno dva odstotka svetovnih emisij CO2, približno toliko kot letalstvo, in predstavlja več kot deset odstotkov vse svetovne porabe energije (več kot 50 odstotkov porabe energije v letalstvu). Od tega gre 30 odstotkov električne energije za računalnike, mobilne telefone in druge naprave, 30 za podatkovne centre in 40 za omrežje.
Samsø – samooskrben že 20 let
Leta 1997 so se prebivalci danskega otoka Samsø soočili s hudo krizo. Klavnica – največji zasebni delodajalec na otoku – se je zaprla in s seboj odnesla sto delovnih mest. Tako kot v številnih podeželskih skupnostih po svetu se je prebivalstvo otoka staralo in upadalo. V iskanju rešitve so se prijavili na nacionalni natečaj, s katerim je danska vlada želela najti otok, ki bi bil »poskusni zajček« za prehod na stoodstotno samozadostno proizvodnjo energije v desetih letih. Večino sredstev bi zagotovila danska agencija za energijo, nekaj pa bi morali prispevati sami. Najprej vsi niso bili navdušeni nad idejo, a vodja projekta – lokalni kmet – jih je enega za drugim obiskoval na domu, prinašal pivo in na koncu prepričal. Samsø je zmagal na natečaju in se dela lotil resno. Postavili so vetrne elektrarne, toplotne naprave na biomaso ter vpeljali izboljšave v prometu in varčevanju z energijo. Do leta 2007 je otok dosegel zastavljeni cilj in postal popolnoma samooskrben z energijo.
Zadnjih 20 let je Samsø vodilna svetovna zelena energetska skupnost. Vsak od 3724 prebivalcev je v povprečju zaslužen za negativnih 3,7 tone toplogrednih plinov na leto. Obnovljiva energija je v kolektivni lasti – kar pomeni, da bolj ko je otok zelen, več koristi imajo vsi. Prebivalci pa ne počivajo na lovorikah. Zdaj so se dogovorili o naslednjem cilju – do leta 2030 bo vse oblike prevoza poganjala le še obnovljiva energija.
Današnja specialiteta – žužki, meduze in hamburger iz epruvete
Kmetijstvo, ribolov in proizvodnja hrane, kot jih poznamo, zajedajo naravne vire hitreje, kot se lahko obnavljajo, plodne zemlje primanjkuje, prav tako vode za namakanje. Človeštvo bo moralo zato poseči po novih virih hrane in je vsaj del vzgojiti tudi v laboratorijih. Jedilnik, ki se nam obeta v prihodnosti, pa marsikoga ne bo ravno navdušil.
Meduze – sveža meduza ima sicer malo kalorij in maščob, vendar veliko beljakovin in antioksidantov. Baje ima nežen, slan okus in rahlo žvečljivo telo. Meduze že zdaj radi jedo na Tajskem, v Maleziji in na Japonskem.
Morske alge – poznamo okoli 10.000 vrst morskih alg, med katerimi so mnoge užitne. Uporabljajo se v različnih jedeh, vključno z juhami, enolončnicami, solatami, pecivom in smutiji. Vsebujejo jod in tirozin, ki podpira delovanje ščitnice, vlaknine, ki spodbujajo zdravje črevesja, ter različne vitamine, minerale in antioksidante.
Celično meso – izdelajo ga v laboratoriju tako, da namnožijo živalsko celico. Tako pridelan zrezek je videti, diši in je okusen enako kot živalski in tudi kuhamo ga enako kot običajno meso, vključno z žarom in cvrtjem. Po svetu je že približno 50 podjetij za gojenje celičnega mesa, ki so že ustvarila govedino, piščanca in ribe.
Žuželke – bogate so z beljakovinami, vlakninami, minerali in vitamini. Marsikje so že od nekdaj sestavni del vsakodnevnih obrokov. Ocvrte čričke lahko kupite na ulicah Tajske, pražene črve strežejo v toplih tortiljah v Mehiki, pisane gosenice pa uporabljajo v juhah in enolončnicah v Afriki.
Kaktusi – obstaja več kot 1500 vrst kaktusov, mnogi med njimi so užitni. Bogati so z vlakninami, vitamini in mikrohranili. Vsestransko rastlino lahko jemo surovo ali jo uporabljamo v sadnih sokovih, smutijih, marmeladah ter drugih sladkih dobrotah, pa tudi pečene, v enolončnicah in celo vinu.
Revija Janašt. 26, 28. 6. 2022
