»Čeprav so bili pri nas nekateri cepljenju zelo nenaklonjeni, je vendarle dokazano, da okužba z virusom SARS-CoV-2 mnogo pogosteje povzroča veliko resnejše in neželene zaplete kot cepljenje, ki nas ščiti pred hudim potekom bolezni,« je začela prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine, predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik in nacionalna koordinatorka za preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni odraslih, ki že več kot 40 let zdravi bolnike. Z njo smo se pogovarjali o možganski kapi, ki je najpogostejša nevrološka bolezen, in sicer v Sloveniji vsako leto prizadene več kot 4000 oseb.
Cepljenje in možganska kap. »Je pa res, da so se tudi po cepljenju z vektorskimi cepivi, kot sta denimo AstraZeneca in Johnson&Johnson, pri nekaterih pojavljali krvni strdki z znižanjem trombocitov ali brez njega. Posledično je prišlo pri nekaterih posameznikih, sicer zelo zelo redko, tudi do možganske kapi in smrti.«
Posebej je poudarila, da se pri nas med epidemijo število oseb, ki so doživele možgansko kap, ni povečalo. »Po dostopnih podatkih se je število obravnavanih bolnikov zaradi možganskih kapi in krvavitev v tem času celo zmanjšalo,« je dodala.
Omenila je še statistiko. Leta 2019 so, na primer, zaradi možganskih infarktov na ljubljanski nevrološki kliniki sprejeli v bolnišnico malo manj kot tisoč ljudi, leto pozneje 960, lani pa 941.
Možganska kap prizadene predvsem starejše. Pojasnila je, da se možganska kap najpogosteje pojavi po petinšestdesetem letu, čeprav lahko kot strela z jasnega udari tudi mlajše. Ker je starejših čedalje več, je prav, da znake možganske kapi poznamo.
Možganska kap je praviloma zelo huda bolezen, saj lahko v trenutku iz zdravega človeka naredi popolnega invalida, kar je tragično za bolnika in svojce. »Samo okoli 15 odstotkov bolnikov jo odnese brez vseh posledic, 20 odstotkov pa jih postane hudih invalidov.«
Tveganje za možgansko kap je večje pri starejših, ki imajo pridružene še druge kronične nenalezljive bolezni, kot na primer srčno-žilne, kronično obstruktivno bolezen pljuč, astmo, sladkorno bolezen itd.
Do pomoči čim hitreje. Pri možganski kapi je zelo pomembno, da pride bolnik do ustrezne pomoči čim prej. Najboljši izidi so, če dobi zdravniško pomoč prvo uro po kapi. Vendar je tudi v obdobju štirih ur in pol zdravljenje še uspešno.
»V večji nevarnosti za možgansko kap so kadilci, tisti s previsokim krvnim tlakom, sladkorni bolniki, pa ljudje s povišanim holesterolom in tisti, ki so telesno neaktivni, ter čezmerni uživalci alkohola,« je poudarila in pojasnila, da bolnik tedaj začasno ali celo trajno izgubi nadzor nad gibanjem, zaznavanjem, govorom, lahko izgubi zavest ali celo življenje.
V razvitem svetu, kamor sodi tudi Slovenija, je možganska kap eden najpogostejših vzrokov za invalidnost. »Redki so, ki po kapi nimajo posledic. Večino čaka najprej zdravljenje v bolnišnici in potem še dolgotrajna rehabilitacija.« Denimo: znova se morajo naučiti govoriti, pisati, hoditi itd.
Vrste kapi. V grobem delimo kapi na tako imenovane ishemične, ki jih povzročijo strdki v žilah, in hemoragične, ki jih povzroči razpok žile v možganih.
»Večina kapi, okoli 85 odstotkov, je posledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom, pri okoli 15 odstotkih pa povzroči kap krvavitev iz žile. Krvavitev je lahko na površini možganov, ko se razpoči nepravilno izbočenje žile, ki ga imenujemo anevrizma, ali znotrajmožganska, ko se razpoči žila v možganskem tkivu.«
Kako prepoznati možgansko kap. Ishemična kap, ki jo, kot rečeno, povzročajo krvni strdki, se pogosto razvije brez bolečin. Lahko useka ponoči in bolnik šele zjutraj ugotovi, da, npr., ne more premakniti dela telesa. Pri krvavitvah v možganih pa je potek praviloma boleč.
Simptomi in znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno. »Če je prizadeta leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno.«
Naša sogovornica je poudarila, da moramo pomisliti na kap, če nenadoma, v nekaj sekundah, izgubimo moč v eni ali več okončinah, nenadoma izgubimo vid, če ne moremo govoriti (momljamo, kot bi bili pijani, ali pa sploh ne moremo nič povedati), če občutimo mravljinčenje po polovici telesa, polovici obraza, če imamo nenaden hud glavobol.
GROM. »Javnost skušamo zdravniki opozoriti na možgansko kap s kratico GROM, kar pomeni: govor, roka, obraz in minuta.«
Več v reviji Jana št. 19, 10.5.2022
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
