Varovanke, med katerimi so se mnoge znašle v hudi osebni stiski, nekatere med njimi niso zmogle končati niti srednje šole, niso prepuščene same sebi, ampak vsaka dobi skrbniški par. Predvsem ta moralna podpora, da nekdo trdno verjame vanje, ženskam največ pomeni. Predvsem pa Vivin sklad s svojim delovanjem sporoča, da za izobrazbo ni nikoli prepozno. »Izobrazba je najmočnejše orožje, na katero se ženska lahko opre v tem času,« so prepričane pri Vivinem skladu, ki mu predseduje dr. Anja Strojin Štampar. Delujejo tudi s pomočjo Tuš drogerije, kjer lahko z nakupom nekaterih izdelkov pomaga ženskam do boljše izobrazbe vsak izmed nas.
Potrošna roba. Gospa Tatjana je mama štirih otrok, starih od 13 do 20 let. Najprej jo je doletela bolezen, nato je ostala brez službe, in medtem ko je bila na zavodu za zaposlovanje, se je odločila poklicno šolo nadgraditi s srednjo in opravila dva letnika v treh mesecih. Namesto da bi mož z njo proslavljal, je spakiral kovčke in jo pustil samo z otroki v stanovanju, iz katerega so se morali čez mesec dni izseliti. Pristali so v enoti za brezdomce, na manj kot 20 kvadratnih metrih. Na vprašanje, zakaj jo je mož kar pobrisal, odgovori: »Ženske smo potrošna roba.« Samo to.
Imamo pametno mamo. Njen glavni življenjski cilj je spraviti otroke na lastne noge. Še prej pa je skušala postaviti na noge sebe in se vpisala na študij logistike. Kako je v tistem kaosu – brez službe, čustveno strta in z otroki – zmogla najti še voljo za učenje? »Imaš dve možnosti: ali se smiliš samemu sebi in jokaš naokoli, kako hudo je, ali pa grizeš.«
Ko se je po pomoč za otroke obrnila na Zvezo prijateljev mladine, je zaradi svoje komunikativnosti v enem izmed pogovorov izvedela za Vivin sklad.
»Očitno smo si bile usojene. Plačali so mi drugi letnik študija, zaradi česar sem lažje zadihala, ni mi bilo več treba paziti, kje si bomo trgali od ust, da bom plačala šolnino.«
Da si sama ničesar ne privošči, je zanjo samoumevno. »Preprosto si ne kupiš ničesar, otroke je treba obleči in obuti, nekaj stvari že dobijo, kaj pa morajo imeti tudi novega, da jih ne zaznamuješ popolnoma.««
Več v reviji Jana, št. 13, 29. 3. 2022