Obljubim, da vas ne bom spet obremenjeval s tehnikalijami blockhaina, ki jih kljub več kot zmernemu mozganju o tej temi tudi sam vse preslabo razumem. Bom pa omenil, da glavnina bitcoinove vrednosti sloni na dveh temeljih, in sicer na sami veri uporabnikov vanj in na njegovem omejenem obsegu – torej na dejstvu, da je bila zgornja kapica vseh bitcoinov že v izhodišču omejena na enaindvajset milijonov. In da jih torej v nasprotju z evri ali dolarji ni mogoče tiskati iz zraka, kot to že več kot deset let tako veseljaško počnejo centralne banke.
Njegovi preroki bitcoin tako danes vidijo kot neke vrste rešilni čoln pred povsem poblaznelo tiskarijo. Nobeno naključje ni, da ga je splovila prva velika kriza leta 2008. Tale zadnja koronska pa bi ga utegnila zacementirati kot neke vrste digitalno zlato za nove čase.
Pici za pol milijarde dolarjev. Da neverjetni dvig bitcoina v zadnjem letu postavimo v perspektivo, naj v šegavem duhu omenimo fanta po imenu James Howells. Ta se je ob sami zori kriptovalut izkazal za velikega vizionarja. Ko ni za zadevo vedel še skoraj nihče in je bil bitcoin vreden samo delčke centa, jih je pridno narudaril kar 7500. A je potem izgubil zanimanje in sčasoma računalnik vrgel v smeti. Vmes je bitcoin divjaško poskočil, toda James od tega danes nima nič. Zakaj? Ker je bila na trdem disku zavrženega računala posebna datoteka, ki je nujna za dostop do njegove spletne kriptodenarnice.
Ali pa ubogi vrag po imenu Laszlo Hanyecz, ki je 21. maja 2010 z bitcoini plačal dve pici, naročeni na dom. Dostavljalski službi je nakazal 10.000 bitcoinov, kar je takrat znašalo slabih 35 dolarjev. No, če bi šel tisti večer raje spat s praznim želodcem, bi bil danes bogatejši za več kot petsto milijonov dolarjev. Kot je Lazslo s kislim nasmeškom povedal za CNN, doma še vedno vsakič znova obeležijo obletnico večera, ko so si privoščili pici za pol milijarde dolarjev.
Bančni delirij. Skozi prizmo take skokovite rasti bi lahko bitcoin morda celo res označili za »najuspešnejšo stvar, kar jih je kdajkoli bilo«. Tako ga je recimo opisal uspešni poslovnež Michael Saylor, ki se je v zadnjem letu profiliral kot prvi zastavonoša novega vala dviga kriptovalut. Njegovo podjetje MicroStrategy ima danes v bitcoin investiranih že več kot dve milijardi dolarjev. Sam Saylor pa v vsakem novem spletnem intervjuju rad izpostavi, da bitcoin že več kot deset let raste v povprečju za dvesto odstotkov na leto. In doda, da je pandemija samo še pljusknila bencin na ta plamen.
Tudi v Zarji Jani smo že pisali o t. i. helikopterskem denarju – torej milijardah in milijardah fiktivnega denarja, ki ga v svet bruhajo vodilne finančne institucije. Bi bilo možno, da so s tem našle rešitev za čedalje bolj zadolženo gospodarstvo? Bi bilo možno, da je vse skupaj dejansko tako preprosto in si lahko človeštvo kar iz zraka natisne vse, kar potrebuje?
Seveda ne, so si edini Michael Saylor in drugi kriptonavdušenci, to je vendar, kot če bi se pijanec skušal strezniti tako, da bi na dušek spil še liter viskija.
Ne mehurček, igla! Meteorski dvig bitcoina nedvomno priča tudi o naslednjem. Čedalje več ljudi razume, da tudi vrednost raznih evrov in dolarjev počiva skoraj izključno na naši veri vanje. In da danes za evri in dolarji ne stoji čisto nič konkretnejšega kot obljuba skoraj bankrotiranih vlad, da bodo natisnile dovolj novega denarja, da se bo vse skupaj nekako izšlo. In tako lahko skok bitcoina v stratosfero interpretiramo tudi kot vlagateljski stampedo stran od klasičnih valut, ki jim mnogim grozi celo zlom, prav vsem pa inflacija in celo hiperinflacija.
Ali kot pravi bitcoinova druga velika mažoretka, finančnik in šovman Max Keiser: »Bitcoin ni mehurček. Bitcoin je v resnici igla, pravi mehurček pa je ameriški dolar.«
Več v reviji Zarja Jana, št. 17, 27.4. 2021
