Nebodigatreba adrenalin. Vas pogosto prevzamejo močni občutki, uživate v ekstremnih športih, napetih filmih in tveganjih, sprašujeta endokrinologinja dr. Emmanuelle Lecornet–Sokol in novinarka Caroline Balma-Chaminadour v knjigi Kaj pa, če so krivi hormoni. »To je nedvomno dokaz, da imate z adrenalinom poseben odnos. Prav zaradi njega vas tudi zvija v trebuhu, kadar vas je zelo strah. Adrenalin, znan tudi pod imenom epinefrin, spodbuja življenjsko energijo in željo po premagovanju sebe. Naval adrenalina, zaradi katerega hitro odreagirate, vam torej lahko dobro služi. Toda po drugi strani je lahko nevaren za naše zdravje. Če vas preplavi že ob najmanjšem vznemirjenju in se začnete potiti ter ne morete umiriti srca, vam krvni tlak naraste, potem je čas, da se vprašate, ali ga vaše telo izloča preveč.« Ta hormon naš organizem pospešeno proizvaja ob hudem stresu. To pa lahko povzroča nespečnost, motnje razpoloženja in nervozo, težave s kožo, večje tveganje za srčno-žilne bolezni in raka. Adrenalin škoduje imunskemu in prebavnemu sistemu, zmanjšuje koncentracijo in libido ter slabo vpliva na reproduktivni sistem. In kaj storiti? »Za nekatere je dovolj že to, da se umaknejo v miren prostor. Drugi si pomagajo tako, da odidejo v naravno okolje (park, sprehod ob reki) ali preprosto zrejo v nebo. Dihajte mirno in globoko ter mislite na kaj lepega. Lahko si tudi predstavljate, da ste v okolju, kjer se počutite varne. Ali se dotaknete mehkega predmeta oziroma pobožate svojega hišnega ljubljenčka. Za te aktivnosti se je izkazalo, da so pri obvladovanju stresa precej učinkovite.«
In potem pride kortizol. Ne samo adrenalin, za povišan krvni tlak je lahko vzrok tudi hormon kortizol, ki ga imenujemo stresni hormon, saj se njegova tvorba poveča, kadar smo pod stresom. Če je za povišan krvni tlak odgovoren kortizol, bomo zase naredili največ, če se naučimo obvladati stres. »Meditacija, čuječnost, sofrologija (sodobna metoda sproščanja). S temi tehnikami boste lahko zmanjšali stres. Raziskav, povezanih s to temo, je vedno več. V neki metaanalizi, narejeni leta 2017, so zbrali 45 študij o bioloških učinkih treninga čuječnosti. Z njim naravno zmanjšujemo raven kortizola ter dejavnike, ki povzročajo vnetja in visok krvni tlak.« Tudi za dihanje in tehniko srčne koherence je bilo znanstveno dokazano, da prav z nadzorovanjem izločanja kortizola blažita stres. Meritve v krvi pa poleg tega dokazujejo, da je vrednost dopamina (hormona, ki nas navdaja z zadovoljstvom) po meditaciji višja. To posledično zmanjšuje prebavne težave ali bolečine. In še nekaj se je izkazalo za izjemno koristno: poslušanje glasbe pozitivno vpliva na naše možgane. »Ta učinek so dokazali na podlagi vrednosti dopamina ter s posebno vrsto magnetne resonance. Zdi se, da glasba ugodno vpliva na pozornost, spomin in depresijo.«
Leptin in odvečni kilogrami. Se vam okrog trebuha nabira maščoba, ste vedno lačni in si ob vsakem vznemirjenju privoščite prigrizke, diete pa se pri vas vedno klavrno končajo? Razlog za to je lahko hormon leptin. »Leptin je prebavni hormon, ki ustavlja lakoto. Uravnava namreč zaloge maščob in nadzira apetit. Izločata ga belo maščobno tkivo in celice želodčne sluznice. Slednja ga začne sproščati približno 15 minut po zaužitju hrane, kar povzroča občutek sitosti. To je eden od razlogov, zaradi katerega je priporočljivo, da jemo počasi, ker bo na ta način signal za sitost imel čas priti do možganov.« Kot izvemo v knjigi, pa smo jo z uživanjem industrijsko pridelane hrane temu hormonu pošteno zagodli. Organizem oseb s čezmerno telesno težo ali tistih, ki trpijo za debelostjo, je namreč postal odporen proti leptinu. »Hitra hrana, obilica maščob in sladkorja so poškodovali možgane do te mere, da niso več občutljivi za signale hormona apetita.«
Več v reviji Zarja Jana, št. 17, 27.4. 2021
