Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj, Ljubljančanki iz kulturno ekološkega društva Smetumet, delujeta, sta rekli, »na kavni pogon«, in tudi zelo pogrešata kofetkanje, pa sta šli in v ljubljanski Mestni hiši postavili »nesistematično« (sta rekli) razstavo, ki sta jo posvetili kavi. Pogovarjali sta se s številnimi ljubitelji kave pa tudi s strokovnjaki, na primer z etnologom prof. dr. Božidarjem Jezernikom, antropologom dr. Danom Podjedom, z Živo Lopatič iz zadruge Buna, pa s Polono Pačnik, ki izdeluje kavne skodelice Polonapolona.

Tole sta ugotovili kuratorki: kava je vedno obred. Je trenutek, ki si ga vzameš zase. Pa seveda tole: da so se ob razstavi odprla nova vprašanja, ki bi jih bilo tudi treba obdelati. Na primer tole pereče vprašanje: se ob kavi tudi jé? Mnenja so zelo deljena. Pa tole, kako se je zaradi korone spremenilo kofetkanje? To je širše vprašanje, meni Maja, »ko se bo vse odprlo, bodo stvari enake, kot so bile pred karanteno? Kava je le ena od stvari. V vprašalniku, ki sva ga razdelili ljudem okrog sebe (in ga lahko izpolnite tudi na razstavi), sva med drugim spraševali, kakšna je kava med karanteno, in sva dobili nekaj hecnih odgovorov, veliko ljudi je napisalo 'drugačna' ali pa 'počasnejša', 'pogostejša', 'v pižami' ... Ja, ta del se je spremenil.«

Vse kaže, da bo treba postaviti še kakšno kavno razstavo.

Gremo na kavo?

Zakaj sta prestolnico dali v naslov Ljubljana, kave bi!, mar v drugih slovenskih krajih kofetkajo drugače? Tega ne moreva reči, odgovorita. Res pa je, nadaljuje Alenka, »da je identiteta Ljubljane zelo povezana s pitjem kave. Prof. dr. Jezernik, ki se strokovno ukvarja s kavo, je rekel, da je kava res zelo pomembna identiteta Ljubljane. Sogovornike sva spraševali, kako tu pijemo kavo, na italijanski, avstro-ogrski ali na balkanski način. Izkazalo se je, da je tu spoj vsega trojega in da smo zelo specifični v tem, da nam kava pomeni druženje. Antropolog dr. Dan Podjed ugotavlja, da 'greva na kavo' po eni strani pomeni 'želim se družiti s tabo', po drugi pa tudi 'morava se resno pogovoriti'. Pri nas je kava več kot samo pijača, ki jo spiješ, na to je prilepljenih še kup drugih stvari – je druženje, je obred. Iti na kavo je neločljivo povezano s slovensko kulturo.

Ni hrana za kamele

Kranjci so kofetkali še pred Dunajčani, ste vedeli? Takole pravi dr. Jezernik: »Na Dunaj je kava prišla leta 1683 ob drugem obleganju osmanskih čet. Te so bile pregnane in so za sabo pustile tudi vreče zelene kave. Ko so jih na Dunaju našli, so najprej mislili, da je to hrana za kamele. Odločili so se, da vreče s kavo zažgejo, saj v njih niso videli uporabne vrednosti. Po legendi je zažgano kavo zavohal neki Poljak, ki je bil prevajalec iz turškega jezika in je kavo poznal. Kavo je pridobil zase in ustanovil prvo dunajsko kavarno s pražarno.

Na Kranjskem pa so kavo poznali že prej, saj so plemiški sinovi hodili študirat v Padovo in tam so bili navajeni pitja kave. Tako so bili Kranjci kofetarji že pred Dunajčani in še od takrat velja, da smo v teh krajih bolj vajeni pitja kave na italijanski način.«

Karkoli postavijo pred nas

»Dr. Jezernik pravi, da se italijanski in balkanski način pitja kave zelo dobro ujemata z mejo uporabe olivnega in bučnega olja,« pravi Alenka. »Tisti del Slovenije, ki bolj prisega na olivno olje, kavo pije bolj na italijanski način, kava je skuhana v kafetieri. Del, ki ima raje bučno olje, pa doma pije kavo iz džezve.

Pri pitju kave v lokalih je pa tako, naša komentatorka in 'kavoznalka' Živa Lopatič pravi, da smo Slovenci precej nezahtevni pivci kave, ne zavrnemo kave, če ni dobra, ne sprašujemo po njeni kakovosti ali izvoru. Naročiš kavo, in ko jo dobiš, kakršnakoli že je, jo spiješ. Če ti okus ni všeč, če je kava malo prežgana, pač dodaš še malo sladkorja ali mleka in je ne zavrneš. Pravi pa tudi, da je italijanski način – kapučino ali ekspreso – bolj prisoten.«

Razstave bi

Razstavo Ljubljana, kave bi! si lahko ogledate do 3. maja od osmih zjutraj do osmih zvečer v steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše. Ni muzej in ni galerija, zato je razstava kljub protikoronskim ukrepom odprta.

Več v reviji Zarja Jana št. 15, 13.4.2021