Lačni turistov. Uršula Kordiš iz turistične agencije Wanderlux Journeys, ki je specializirana za aktivne počitnice in timbildinge, se je prejšnjo soboto s kolegico odpravila na Hrvaško preverit, kako se njihovi partnerji pripravljajo na sezono.

V soboto, ko sta se z avtom odpravili iz Slovenije, je za prehod meje še zadostoval negativen PCR-test, ki ni smel biti starejši od 48 ur. Uršula je ob tem poudarila, da je zelo koristno izpolniti tudi potrdilo o napovedi potovanja na Hrvaško (https://entercroatia.mup.hr), ki se ga namesti na vetrobransko steklo avtomobila, kar vam ne le olajša prehod meje, temveč vam nato tudi sproti pošiljajo aktualne informacije.

V dneh njunega križarjenja po obali se je – v skladu s poslabšanjem epidemiološkega stanja v evropskih državah – z novimi odloki marsikaj spremenilo tudi v Sloveniji. Ob vrnitvi v državo je bil potreben negativni PCR-test, ki stane v Splitu sto evrov, če ne želite v desetdnevno karanteno.

V Zadru in Šibeniku so ju pričakali z že odprtimi bistroji in kavarnami, na terasah lokalov so stregli hrano, a dosledno spoštovali omejeno število gostov za mizami, postavljenimi na predpisani razdalji. Vzdušje je bilo zelo prijetno, čeprav so bile ulice precej prazne. Je pa bilo nekaj turistov iz Nemčije. V obeh mestih so zdaj hoteli odprti. Nekateri so namenjeni le poslovnim obiskom, jih pa kar nekaj deluje že vse leto. V Dubrovniku so razmere drugačne. Vsa županija je zaprta in nikjer ni mogoče dobiti za s seboj ne hrane ne kave, razen v trgovinah. Vsi so se odločili, da bodo še malo potrpeli, da bi nato imeli dobro epidemiološko sliko ob prvomajskih praznikih.

»Pravzaprav je čudovito hoditi po Dubrovniku brez množičnega turizma. Tukajšnji prebivalci in šolarji poskrbijo za vrvež, arhitektura in znamenitosti pa se kažejo v najlepši luči,« pove Uršula in poudari, da so tudi preprosti ljudje, tisti, ki bi radi zaslužili zgolj z oddajanjem enega ali dveh apartmajev, da bi si malce zvišali nizko pokojnino ali slabo plačo, taksisti, vodiči in vsi, ki so nekoč delali po 12 ur na dan, lačni turistov. V Dubrovniku sta sicer srečali nekaj tujih gostov. A samo nekaj.

Zlata vredne ostrige mečejo v morje. Na Pelješcu, kjer z nestrpnostjo čakajo, da se bo končala gradnja mostu, sta naši popotnici v glavnem srečevali domačine, ki živijo izključno od turizma, vinogradništva, pridelave hrane, oljčnega olja … Ker ni naročil iz hotelov v zaledju Dubrovnika in restavracij, od katerih so nekdaj živeli, komaj čakajo na epidemiološko boljše čase. »Družina, ki se že več generacij preživlja z gojenjem ostrig, srčno upa, da bo prišlo do oživitve sezone. Grozde ostrig je namreč treba redčiti, da se spodbuja njihovo preživetje in prepreči prenatrpanost; ker ni kupcev, jih pač mečejo nazaj v morje,« pove Uršula.

Vendar ljudje kljub vsemu niso povsem obupali. Večina jih gradi, popravlja, čisti … in se vneto pripravlja na turiste. Med drugim zato, ker so mnogi leta 2019 po sloviti supersezoni najeli posojila za izboljšanje ponudbe, zdaj pa je treba ta denar odplačevati.

Od robinzonskega odklopa do športnih doživetij. Uršulo zmotim ravno sredi sestanka v Splitu, kjer s kolegico Vese Hujlič s Hvara na veliko kujeta načrte. Vese je predstavnica agencije AndAdventure. Pove, da so hoteli in apartmaji na Hvaru že odprti, enako tudi nekatere restavracije. Toplo priporoča, da vas s kajaki popeljejo po Peklenskih otokih. »Priložnosti, da jih doživite brez množice turistov, najbrž ne bo več.« 

Z njima je tudi Mila, lastnica Hvar Island Cricket House, ki ponuja robinzonski odklop na Peklenskih otokih. Kot pravi, so popolnoma pripravljeni na novo sezono in bivanje pri njih je varno. »Že lani, predvsem pa letos je veliko povpraševanja po zasebnih vilah,« pove Uršula, saj je to v času pandemije najvarnejši način osamitve od preostalega sveta.

Več v reviji Zarja Jana, št. 14, 6.4. 2021