Vida Žabot, profesorica, psihologinja in filozofinja
Zakričimo NE!
»Ta množica nesrečnikov na naših vratih je skrajna priložnost, da zakričimo svoj NE! Ne politično-gospodarskemu suženjstvu, ki nam preko strahu in pomanjkanja pije življenjsko moč ter krade (tudi zadnje) drobtinice sredstev preživetja iz naših domov in denarnic. Mediji (vsaj nekateri) v ta namen živahno hranijo občutek ogroženosti, nemoči ter posledično potrebo po zapiranju in izločanju. To je le ena strupena politična manipulacija, ki jo lahko ustavimo le vsi skupaj. Kako? Tako da ukrotimo pretiran strah v sebi in normalno zaživimo užitke drobnih vsakdanjosti, ko se nasmehnemo v pozdrav, si pomagamo in odkrijemo lepoto naše bogate družbene zavesti. Navsezadnje smo velika družina, ki se zaveda, da kot v vsakem živem sistemu to, kar zadene enega od nas, zadene vse nas.
Modri znanstveniki, med njimi že Nikola Tesla, so govorili o nevidnih vezeh, ki nas vse vpletajo v mrežo sistema Življenja. Tisti matematično-fizikalni učinek metulja (ko zamah metuljevih kril povzroči orkan na drugi strani sveta), lahko dramatično doživimo sedaj. Če se na množico nesrečnikov na vratih Evrope odzovemo s prestrašeno jezno zaporo, okrepimo proces razpada, sovražnosti in obupa. Če pa izberemo sočutje in podporo, si odpremo pot v svetlejšo bodočnost, kjer bodo spremembe s sodelovanjem vseh ustvarile boljše razmere za vse. Z metuljevimi krili povzročimo torej preobrat v – dobro!«
Smo še ljudje?
Dr. Mateja Pevec Rozman, profesorica na katedri za filozofijo teološke fakultete v Ljubljani in na enoti v Mariboru
»Da se ob posnetkih z grške meje soočamo z občutki strahu in nemoči, je povsem legitimno. Na razmere gledamo s strahom, ker se bojimo za lastno preživetje, za svoje družine. To je tisti prvi občutek, ki nas prevzame – kaj se bo zgodilo, če te množice vdrejo v naš mirni, utečeni vsakdan. Po poročanju sodeč, je na grški meji množica ljudi, ki so prestrašeni, jezni, zgroženi nad situacijo v njihovih deželah, nad grozo, od katere bežijo. V takih situacijah je človek pripravljen narediti tudi kaj nerazumnega, kot je plezanje čez ograjo na meji ali napad na policijo. Zato je upravičeno, da nas preveva strah. Sprašujemo se, ali se bomo znali mirno soočiti z množicami.«
Več v reviji Zarja Jana št. 10, 10. 3. 2020
