Virus širijo tudi blago okuženi ljudje. V petek dopoldne smo se pogovarjali z dr. Zoranom Simonovičem, specialistom javnega zdravja, epidemiologom v mariborski območni enoti NIJZ. Povedal nam je, da četudi trenutno v Sloveniji nimamo potrjenih primerov, jih strokovnjaki pričakujejo v naslednjih urah ali dneh: »Morda je že kak človek med nami okužen, morda gre za blažjo okužbo, z ne vsemi bolezenskimi znaki, in ga je zato nemogoče odkriti. Smo še vedno v fazi, ko se izbruh bolezni covid 19, ki jo povzroča virus sars koronavirus 2 – še razvija, zato je zelo težko napovedovati dogajanje. Dogodki na Kitajskem in zunaj nje kažejo, da število še vedno narašča, kar je bilo pričakovano glede na način širjenja. Pomemben delež okuženih okužbo preboleva v blagi obliki bolezni ali pa celo brez znakov – in morda lahko koronavirus širijo v svoji okolici. Gre za enega izmed povzročiteljev akutnih okužb dihal, v manjšem odstotku (dvajsetih) lahko bolezen poteka v težji obliki. Zelo nevaren pa je ta virus za starejše in kronične bolnike z obolenji pljuč, srca, metabolno, sladkorno boleznijo. Po trenutnih podatkih ugotavljamo, da zelo redko zbolevajo otroci, sploh majhni – pri njih še ni bilo zaznanih smrtnih primerov. Zaščitni ukrepi so podobni kot pri povzročiteljih gripe in prehladnih obolenj: skrbite predvsem za higieno rok, dovolj je že umivanje s toplo vodo in milom, pomembno je, da se z rokami ne dotikate obraza – saj virus lahko vstopa skozi usta, nos in oči. Predvsem je pomembno ozavestiti tole: če imajo ljudje znake respiratorne okužbe, blage ali hujše, naj ne hodijo nikamor! Naj se izolirajo, tudi od svojih najbližjih, če je to mogoče, naj vzdržujejo distanco meter, meter in pol in tako preprečijo, da bi se okužba širila v okolico. Klinična slika je pri tej bolezni lahko zelo pestra, kažejo se lahko tudi znaki atipične pljučnice. Ne glede na vrsto bolezenskih znakov naj ljudje preprečujejo širjenje v okolico. Pomembna je higiena kašlja – da kašljamo v rokav ali v robček za enkratno uporabo. Bolnikom s kliničnimi znaki, predvsem tistim, ki so pripotovali iz krajev, kjer se koronavirus širi, priporočamo, da pokličejo zdravnika in upoštevajo navodila. Če se bomo srečevali z večjim številom primerov, bomo svetovali tistim z blažjo obliko, naj ostanejo doma. V bolnišnico naj gredo le, če potrebujejo zdravniško pomoč ali bolnišnično oskrbo,« svetuje Simonovič.

Nihče od nas ni imun. Smo pripravljeni na to epidemijo? »Smo,« trdi tudi Simonovič, »tako kot smo bili na sars, ebolo, pandemsko gripo. Gre za nov podtip virusa, s katerim človeštvo še ni bilo seznanjeno, nihče od nas ni imun. Če ne bo kmalu cepiva, se bomo vsi srečali z njim, v takšni ali drugačni obliki. Sars se je leta 2003 širil le od ljudi, ki so očitno kazali hude bolezenske znake, sars koronavirus številka 2 pa je bolj podoben širjenju gripe, kjer lahko pride do širjenja tudi z blago okuženimi ljudmi. Potrjuje se, da je glavna pot širjenja virusa kapljična – kadar smo v tesnem stiku z bolnikom, s sluznicami ust, nosu in oči. Manjši delež k širjenju prispeva stik z izločki bolnika. Širjenje po zraku je malo verjetno. Pa tudi širjenje po oralno fekalni poti. Inkubacijska doba znaša od 2 do 12 dni, večina primerov med 6 do 7 dni. Zaščitne maske so izjemnega pomena – naj si jih nadene bolnik, saj s tem zmanjša možnost širjenja svojih kužnih kapljic ob kihanju in kašljanju v okolico. Zelo pomembne so v zdravstvenem okolju, kadar osebje prihaja v tesen stik z okuženimi, in zaščiti sebe. Uporaba mask v splošni populaciji je nepotrebna, saj ne zaščiti oči. Tudi zaloge hrane so nepotrebne.«

Za obiske zapreti domove za ostarele. Mikrobiolog Gorazd Pretnar svari, da bi morali poleg bolnišnic prepovedati obiske tudi domovi za ostarele: »Svetovna zdravstvena organizacija je pred približno dvema tednoma posredovala izjavo za javnost, da se nam zapira okno, v katerem je mogoče še zajeziti vpad koronavirusa v posamezne države. Na to sem tudi sam opozoril dan ali dva pred koncem prvega dela zimskih šolskih počitnic, ko so se Slovenci začeli vračati s počitnic v Italiji, kjer so takrat začeli odkrivati prve primere. Iz vseh podatkov, ki jih imamo ta trenutek na voljo, je razvidno, da so najbolj ogroženi starejši, zato me zelo žalosti, da država že prejšnji teden ni prepovedala obiskov v slovenskih domovih za ostarele.«

Krepite odpornost! Doktorica medicine Tatjana Trajkovska, zagovornica celostnega pogleda na zdravje, svetuje krepitev odpornosti: »Poskrbimo za dobro odpornost z uživanjem zdrave hrane, predvsem zelene zelenjave, sadja, oreščkov, gibajmo se raje zunaj, na svežem zraku kot v zaprtih prostorih, bodimo zmerno telesno aktivni, izogibajmo se množičnih prireditev, poskrbimo za dober spanec in čim manj stresa nasploh. Vemo, da nas v boju z infekti podprejo vitamini in minerali (vitamin D, C, cink), probiotiki. Mnogo tehnik dihanja, gibanja in sproščanja nam z redno vadbo pomaga okrepiti imunost. Skrbimo zase vse leto! Naše telo ima izjemne sposobnosti samozdravljenja in vredno jih je podpreti. V tem je naša moč, ne v paniki in strahu!«

O novem virusu vemo manj, kot bi želeli. Tako pravi znani imunolog dr. Alojz Ihan in nadaljuje: »Nihče od nas nima proti novemu virusu protiteles, kar ni dobra novica za tistega, ki dobi okužbo, saj imunska obramba od trenutka okužbe začenja z manj učinkovitimi načini obrambe (naravna odpornost), ki imajo lahko tudi neprijetne oziroma nevarne stranske učinke (močno sistemsko vnetje, pljučnica). Ker gre za nov virus, v resnici ne znamo predvideti, katere ljudi bo okužba izraziteje prizadela, niti tega, zakaj se pri nekaterih razseje tako globoko v pljuča, da je celo intenzivno zdravljenje največkrat brez moči proti silovitemu vnetju, ki ga z draženjem imunskih celic izzove virus. Je to začetni odmerek virusa ob okužbi ali kaj drugega? Prav tako še ne vemo, kaj natančno se zgodi v pljučnih mešičkih ljudi, ki zaradi virusa umrejo. Šele dobri odgovori patologov, ki z mikroskopi gledajo posledice okužbe, bodo povedali, kaj naj intenzivisti poleg splošnih postopkov za ohranjanje življenja še storijo, da bi preprečili razvoj mehanizmov, s katerimi virus pahne svojo žrtev v smrt. Do takrat pa je vsekakor bolje, da se ne okužimo. Mnenje italijanske pediatrinje, katere izjava se te dni deli po družbenih omrežjih in v kateri je zapisano, da bi populacija postopoma razvila protitelesa, ne da bi se ljudje okužili in zboleli, je verjetno slab prevod. Brez okužbe ni protiteles in okužbe si nihče ne želi niti s 'starim' koronavirusom, kaj šele z novim, pri katerem bistveno večji delež okuženih nevarno zboli in umre. Zato je bolje, da se glede okužbe (samo)zaščitno obnašamo in z upanjem čakamo prihod pomladi s toplejšim in bolj vlažnim zrakom, ki v naših krajih praviloma nam v prid preobrne razmere za širjenje in posledice okužbe s prehladnimi virusi – kar je tudi 'stara' korona, za 'novo' pa srčno upamo, da se bo obnašala podobno. Ko bomo vedeli.« Tako Ihan.

Več v reviji Zarja Jana št. 9, 3. 3. 2020