V osrčju te zgodbe se šopiri francoski telekomunikacijski kolos Orange, ki je bil prej znan kot Télécom. A to je bilo v časih, ko je bilo podjetje še del francoskega ministrstva za pošto in telekomunikacije. Potem ko so v deželi dišečih vin in smrdljivih sirov svoj Télécom privatizirali, je zazevala 50 milijard dolarjev velika finančna luknja. In tako se je novo vodstvo odločilo, da bo odpustilo kar 22.000 delavcev … Ali slabo šestino vseh.
Skozi vrata ali skozi okno. Sledilo je nekaj, kar je francoski tisk označil za »teroristično kampanjo nad delavci«. Glavni arhitekti te orgije odpuščanja so bili predsednik upravnega odbora Didier Lombard, njegova desna roka Louis-Pierre Wenes in vodja kadrovske službe Olivier Barberot. In glej ga zlomka, to so bili tudi glavni obsojenci v zgoraj omenjenem procesu!
Delavci v javnem sektorju so vsaj v Franciji še vedno tako zaščiteni, da jih iz podjetja ni možno brcniti kar brez razloga. Tako je vodstvo skovalo načrt, s katerim je podložnike želelo prisiliti, da bi odpoved dali sami. »Politika destabilizacije« je mnogo premil opis. Preko svojih valptov na terenu so trije čelniki namreč podjetje prepojili z ozračjem strahu in splošne bede, kar je vsekakor doseglo svoj namen.
Delavce so tako recimo silili, da sprejmejo nove službe daleč od doma. Predpisovali so jim nedosegljive norme, za povrh so jih ves čas premeščali na delovna mesta, za katera niso bili niti približno usposobljeni. Prodajalci so bili mirno premeščeni na mesta tehnikov – karkoli, samo da se jih znebijo. Lombard je svojim pribočnikom z reptilsko hladnokrvnostjo naročil, da morajo zaposleni iz podjetja »ali skozi okno ali pa skozi vrata«.
Nobenega obžalovanja. No, večina jih je šla skozi vrata, nekateri pa dejansko skozi okno. Svojci so sodnikom opisovali, kako so se delavci zaradi vsega zgoraj popisanega obešali, skakali z mostov in nadvoznic, se metali pod vlake … Eden od uslužbencev se je zabodel v trebuh med delovnim sestankom. Neka druga gospa se je izkazala za še posebej uslužno uslužbenko in je podjetje res zapustila skozi okno. 57-letnik s štirimi otroki, ki je za podjetje delal več kot trideset let, se je zažgal na Télécomovem parkirišču blizu Bordeauxa.
V sodnem procesu so se tožniki osredotočili na 39 primerov med letoma 2006 in 2009. 19 samomorov, 12 poskusov samomora in 8 primerov hude depresije. Nekateri so za sabo pustili poslovilna pisma, v katerih so za svoj obup obtožili sveže privatizirano podjetje. Vseh drugih samomorov in poskusov samomora tožniki niso uspeli neposredno povezati z delovnimi razmerami.
Več v reviji Zarja Jana št. 53, 30. 12. 2019