V zdravstvenem domu Kranj so prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi 23 zdravnikov družinske medicine, z odpovedjo grozi tudi 15 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma in 38 zdravnikov iz mariborskega. V Ajdovščini so nekateri zdravniki umaknili soglasje za delo prek rednega delovnega časa, direktorica pa je podala odstopno izjavo. Z odpovedjo grozijo tudi grosupeljski in ptujski zdravniki. »Hitri izračuni kažejo, da bi ta trenutek na kratki rok potrebovali približno 50 zdravnikov iz tujine,« je ocenil minister. Kaj se dogaja v našem zdravstvenem sistemu?

Normativi so čez noč ustvarili potrebo po več sto zdravnikih. Do te nezaslišane situacije so pripeljali ukrepi naših vrlih vlad. Teh časov se dobro spominja nekdanji minister za zdravje Dušan Keber: »Razmere so resne in imajo dolgo zgodovino. Zaradi različnih racionalizacij, omejenih sredstev v zdravstvenem proračunu vključno s finančno krizo po letu 2008 je bilo zaposlovanje v zdravstvu zadnjih dvajset let omejeno. Kljub temu danes diplomira dvakrat več zdravnikov kot pred dvajsetimi leti, število splošnih zdravnikov pa se je v tem času povečalo za dobrih 30 odstotkov. Po številu zdravnikov smo kljub temu v EU nenehno na zadnjih dveh ali treh mestih. Zaradi povečujočega se števila kroničnih bolnikov in novih storitev se med zdravniki krepi občutek, da obremenitve naraščajo. K temu še posebej prispeva skokovito izboljšanje normativov za delo zdravnikov, ki jih je prineslo zadnje stavkovno gibanje. Ti normativi so čez noč ustvarili potrebo po več sto novih zdravnikih, po nekaterih izračunih celo tisoč. Zato zdravnikov primanjkuje v vseh dejavnostih, še najbolj pa v primarnem zdravstvu, ki je manj privlačno in praviloma tudi slabše plačano. Mladi zdravniki se raje odločajo za specializacije, ki jim omogočajo delo v bolnišnicah. Ob enakem številu registriranih bolnikov pregleda na Švedskem zdravnik manj kot dvajset bolnikov na dan, pri nas vsaj dvakrat več. Število pregledov bi moralo biti manjše, zdravniki bi morali uvajati tudi druge oblike dela: svetovanje po telefonu, prenos nekaterih opravil na medicinsko sestro itd.«

Perverzna spodbuda vlade in ZZZS. Dorjanu Marušiču, prav tako nekdanjemu ministru, danes pa mednarodnemu strokovnjaku za zdravstvene sisteme v Svetovni zdravstveni organizaciji, Evropski uniji in v številnih vladah – trenutno svetuje v štirih državah, je jasno, da tak eksces kaže na neracionalno potrošnjo v zdravstvenem sistemu: »Zahteve družinskih zdravnikov so legalne in legitimne, verjetno so posledica zanemarjanja v zadnjih petih letih, ko so se ukvarjali samo z bolnišnicami – in ne bolniki. Rezultati so znani, izguba v bolnišnicah se je v zadnjem letu ponovno povečala, primarna raven pa dobesedno hira. Večina zdravnikov na primarni ravni je dejansko preobremenjena, vsaj tako govorijo številke. Od uvedbe referenčnih ambulant naprej ni bilo sistemskih ukrepov na primarni ravni, da ne omenjam zadnje perverzne spodbude vlade in ZZZS, da družinski zdravniki, ki zelo izstopajo po številu opredeljenih bolnikov, lahko te odklanjajo šele po dosegu dodatnih desetih odstotkov bolnikov. Skratka, vlada in plačnik sta naložila najbolj obremenjenim dodatno obremenitev, kar je nedopustno in zanesljivo zmanjšuje kakovost ter varnost obravnave bolnikov. Kako bodo akterji teh sprememb uspeli umiriti strasti? Kot državljan si želim, da bodo našli kompromisno rešitev, v dobrobit stabilnosti zdravstvenega sistema, a iskreno priznam, da po dolgoletnih izkušnjah žal nisem optimist.«

Celoten članek lahko preberete v 15.številki revije Zarja (9.4.2019) ali v elektronski izdaji revije Zarja, ki jo lahko prelistate na Trafika24 Zarja.