Bo od prejšnjega četrtka, ko je dr. fizike, geolog in samostojni raziskovalec Jure Žalohar predstavil javnosti svojo Teorijo omega, kaj drugače? Pravi, da bi lahko napovedali 95 odstotkov potresov z magnitudo več kot 4,5 na dan ali dva natančno … , če bi za začetek zbrali kakšen milijon evrov. To je precej manj denarja, kot so ga zapravili na Dobu sedeči nekdanji politiki in poslovneži.
Zadeva je vsekakor zelo resna, ni torej prišla »kar od nekod« in od kakšnih pustolovskih avtorjev teorij zarot, ampak od zelo resnih znanstvenikov. Pojdimo po vrsti. Dr. Jure Žalohar, ki ga potresi zanimajo že iz študentskih let, je pred dobrim letom izdal pri znanstveni založbi Elsevier 570 strani dolgo monografijo v angleščini z naslovom The Omega Theory – gre za matematično-fizikalni model potresnih zakonitosti, ki lahko zanesljivo predvidi potrese. Zakaj je z javno predstavitvijo čakal do prejšnjega četrtka, ko sta se mu v Prirodoslovnem muzeju pridružila še znana geologa dr. Uroš Herlec in predsednik Evropske federacije geologov dr. Marko Komac? Pravi, da zato, ker so vmes potekali intenzivni poskusi, ki so videti nekako takole – na različnih območjih po svetu so s tehničnimi sredstvi, ki jih trenutno imajo, predvideli potres in potem ugotavljali, ali se je res zgodil. V večini primerov se je, kar je seveda srhljivo in takoj poraja vprašanje – je etično, da tamkajšnjih kolegov, oblasti, prebivalcev ne obvestiš, če nekaj takšnega veš? A znanstveniki seveda razmišljajo drugače: dokler ni dokazov, da neka teorija drži, z njo pač ne moreš niti med ljudstvo in še manj v stroko. Napovedovanje potresov namreč poraja veliko etičnih in moralnih vprašanj, na primer takšno – ljudstva ne bomo obveščali, da ne bo panike, ki lahko včasih povzroči več škode kot nesreča sama, ampak dovolj bogate in pomembne posameznike bi pa morda le opozorili, naj se raje spakirajo na varno …
Kaj je rotacijska oziroma teorija omega? Dr. Žalohar, ki je snoval teorijo dvajset let, je na idejo naletel po naključju, ko je testiral časovne serije potresov ob vzporednih geoloških prelomih. Ugotovil je, da potresi niso naključni, ampak se dogajajo v zelo pravilnih časovnih presledkih. Na velikem platnu na steni nam je kazal geološke prelome, ki so praviloma vzporedni in se med seboj sekajo, od njihove velikosti in dolžine pa je odvisen tako imenovani aktivizacijski čas, ko se bo pod vplivom tresljajev zrušila naslednja plast zemeljske skorje. Od rotacije zemlje in premikanja tektonskih plošč je odvisno, kdaj in kje se bodo (največkrat na robovih tektonskih plošč) začeli tresljaji, ki se bodo prenašali po prelomnicah, množili in nazadnje združili v rušilno moč. Spomnimo se znane prispodobe iz srednješolske fizike – četa vojakov ne sme korakati čez most, ker bi se lahko vibracije korakov sinhronizirale z nihanjem mostu, prišlo bi do resonance in most bi se podrl. Pa čeprav seveda vojaki niso nič v primerjavi s težkimi tovornjaki, ki vozijo čez most. Prav za to gre – če manjši tektonski prelomi in bloki kamnin med seboj sinhronizirajo ritem, lahko pride v regiji do rušilnih potresov, po načelu padanja domin pa lahko vibracije sežejo zelo daleč po prelomih zemeljske skorje in povzročijo potres na drugem koncu planeta. Dr. Žalohar je v svoji Teoriji omega združil številne druge teorije, ki so privedle do popolnejše slike o potresih, med njimi sta najpomembnejši teorija premikanja oziroma spodrivanja tektonskih plošč in teorija tektonskih valov, najhitrejši med njimi potujejo s hitrostjo 20.000 kilometrov na uro. Znanstvenik je svoja spoznanja opremil z matematičnimi formulami, ki kažejo, da gre za zakonitosti in da so dogodki torej predvidljivi. Predvidljivo pa je mogoče preveriti in napovedati. No, tu bom tudi končala svoj poskus čim bolj logične razlage, nisem prepričana, da se mi je posrečila. Seveda pa nas zanima, kaj lahko s temi spoznanji počnemo.
Več v reviji Zarja št. 15, 9, 4. 2019.
