Na nas sta se obrnili njeni dobri prijateljici, ki želita ostati anonimni. »Morava vam povedati eno žalostno zgodbo,« sta začeli skromni gospe, dve dobri duši, ki jima za Dragico ni vseeno. Doslej sta jo s pomočjo drugih dobrih ljudi, ki jima prihajajo na pot ali jih kar sami z vnetim trkanjem poiščeta, oskrbeli s posodo, pralnim strojem, skrinjo, kurjavo, dokupujeta ji hrano in skrbita za to, da se znajde z računi, ne odpira denarnice po nepotrebnem, prav tako bdita nad njenim števcem za elektriko. Stroški so se nakopičili, treba ji je izboljšati bivalne razmere, ki ne samo da niso dostojne, ogrožajo tudi njeno zdravje. Za Dragico, ki je prebolela raka in je tudi astmatična bolnica, življenje v dimu pač ne more biti dobro. Dragičina glavna skrb je poleg neprijaznih lastnikov hiše, v osmini katere ima pravico bivati do smrti, namreč ogrevanje.
Hiša je bila dolgo brez dimnika in lastniki so Dragici prepovedali kurjenje, a nekako se je morala ogrevati in vklopila je kalorifer. Položnica za elektriko se je dvignila do neba in nanesla 3600 evrov! Ker tako visokega zneska s svojo skromno pokojnino ni mogla obvladati, ji je že grozila deložacija, nato pa sta prijateljici sprožili dobrodelno akcijo in Dragico rešili. In ji vzeli kalorifer.
Zadimljena soba. Zdaj jo rešujeta vnovič, a nič ne vijeta rok. »Tako pač je. Ali naj človeka, ki se ne znajde preveč dobro, ki ne ve, kaj bi lahko na sodišču v zapuščinski razpravi zahteval, kar tako pustimo? Samo zato, ker se ne znajde?! Pomagati ji je treba,« sta odločni prijateljici, ki sta pomagali napraskati denar še za januarski poračun elektrike in zadnji račun, oboje skupaj v znesku 900 evrov.
Novo peč in zasilni dimnik sta ji s pomočjo prodajalca peči, ki je prišel Dragici brezplačno montirat peč na sam božični večer, uredili, vendar se ob močnem vetru vse kadi nazaj v sobo. V prostor, kjer spi, si kuha, obeduje in se umiva.
Zato bo vsak evro, ki ga bo kdo nakazal na spodaj naveden račun, prišel še kako prav – da bo Dragica lahko zakurila peč ob vsakem vremenu. Na tistem koncu zna mraz zagristi vse do kosti, veter pa tudi ni prav milosten, smo se lahko prepričali na dan našega obiska. Takrat se je v dolini sicer ohladilo, pri Dragici pa je celo naletaval sneg ter močil njene deske, ki namesto stopnic vodijo do vhoda v hišo in postanejo ob padavinah še posebej nevarne.
Dragica nas je prijazno povabila na toplo, takoj ob vstopu pa smo lahko zavohali dim in se prepričali, da so njene nekdaj bele stene črne kot v tistih starih črnih kuhinjah. Pogovarjali smo se v njeni sobici s pečjo, štedilnikom, nekaj elementi, hladilnikom, omaro, posteljo, majhno nizko mizo, plastičnim stolom in predalnikom s televizijo, ki ji jo je podarila neka gospa. Na hladilniku je že bil velikonočni aranžma, na polici pa še vedno jaslice in Božiček, ki ga je navila, da smo imeli malo muzike.
Tepe jo dobro srce. Prijateljici preveč zaupljivo Dragico tudi učita, da ne sme biti z vsemi prijazna in ustreči vsaki prošnji. Učita jo, kako se upreti prepričljivim akviziterjem po telefonu, ki so jo že uspeli nagovoriti v nakup nepotrebnega dragega sesalnika, in da vsi ljudje nimajo dobrih namenov. Upokojenko, ki jo je življenje že dodobra teplo, tepe tudi dobro srce, zato je krasna tarča goljufov. Ti so ob tem, ko so pred časom odpeljali nekaj stare šare, z milim pogledom in iskreno prošnjo Dragico nagovorili še k nakupu dveh najnovejših telefonov – po obrokih. Pred tem se je deset let v njen dohodek zajedalo še posojilo njenega brata – ker je menda potreboval njeno pomoč. Zdaj je tega posojila konec, tista telefona in naročnina pa ji še kar visijo na grbi. Seveda so jo izkoristili, celo ogoljufali, in prijateljici se bosta, če bosta le zmogli, borili, da jo rešita tega bremena. Že pred časom pa sta ji zabičali, da se pred kakršnimkoli podobnim vzgibom najprej posvetuje z njima. Zlata vredni ženski.
Zmanjkalo je za hrano. Zaradi dolgov Dragici od 480 evrov ostane na mesec le 200 evrov, ki jih mora pametno obračati, da preživi. Brez svojih dveh dobrotnic ji ne bi uspelo in že zdavnaj bi se morala posloviti od »svojega« hriba, na katerem se tako dobro počuti.
Kakor se sliši čudno, Dragica nič ne stoka, daje celo vtis, da se ima dobro, da je zadovoljna. V resnici odsotnost tarnanja ljudi udari nazaj. Da potrebuje pomoč, je njena prijateljica spoznala šele, ko se je Dragica k njej začela zatekati po hrano.
Nekateri seveda modrujejo in obsojajo, kako je lahko tako naivna ter zakaj si ni življenja že prej uredila. Vse to je res, prikimavata sogovornici. »Ampak ali naj žensko pustimo, da umre zapuščena, v dimu in mrazu? Pomagati bi ji morali že davno, sama si ne zna in ne zmore; ne potrebuje stalne finančne pomoči, temveč pomoč pri urejanju življenja.« Kot sta ugotovili, center za socialno delo pomaga enkrat, morda dvakrat, potem te pusti, da se znajdeš. Ampak kaj če se nikoli ne boš?! Dragica lahko poskrbi zase, le nekoga potrebuje, da jo bo malce usmerjal. »Si ženska, ki si je pošteno prislužila pokojnino in dvajset let preživljala partnerja, nasilnega alkoholika, zasluži tako ravnanje?«
Mirno življenje? S partnerjem ni imela sreče. »Saj sem zbežala od njega, se zatekla k sestri, pa je prinorel za mano, češ da je treba delati.« In Dragica je mislila, da je tako že prav; naučena je bila, da mora vse požreti in potrpeti.
»Nikoli mi ni dolgčas, danes sem kuhala in malo pospravljala. Kadar je vreme lepo, pa malo grabim okoli hiše – vedno si najdem delo. Če ne drugega, se pogovarjam s svojimi mucami,« je povedala. Dan po našem obisku se je odpravila k zdravniku – del poti peš, del pa s kolesom. Zdaj ga ima, ker ji ga je nekdo podaril.
Bi lahko pomagali?
Dragica nujno potrebuje dimnik, da bo v peči lahko zakurila ob vsakem vremenu. Če je veter močan, se dim privali v njeno sobo in jo popolnoma zadimi. Zato na vetrovne dni marsikdaj ni kurila in je – zmrzovala. Pomagajmo ji zbrati 1070 evrov, kolikor znaša predračun za dimnik. Če bomo z vašo pomočjo zbrali še kakšen evro več, pa ga bo Dragica namenila za nakup drv ali pa ji bo celo uspelo plačati zidarja – da bo do sobe končno lahko prišla po stopnicah. Veliki načrti, kot je urejanje stranišča in kopalnice, bodo še malce počakali. Dragica se ne bo branila niti hrane – moke, makaronov ipd. Vsakršna pomoč je dobrodošla. Zanjo vsem iskrena hvala!
Za Dragico so pri RKS-OZ Ljubljana odprli humanitarni račun, na katerega lahko nakažete znesek po svojih zmožnostih. Prosimo, da pri nakazilu donacij v humanitarne namene obvezno navedete sklic.
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana Tržaška 132, SI-1000 Ljubljana DELAVSKA HRANILNICA D. D.
IBAN: SI56 61000 1122334482
SWIFT ALI BIC: HDELSI22
SKLIC ALI REFERENCA: SI00/ 08-03-2019
Zarja, št. 14, 2. 4. 2019
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
