Seveda je! Si predstavljate, da sredi noči na cesti policisti ustavijo avtomobil, iščejo namreč bančne roparje, za volanom sedi po njihovi presoji ženska, v njenih dokumentih pa piše, da je moški. Najbrž bi osebo takoj odpeljali na policijo in jo temeljito pretipali. Če pa bi v njenih dokumentih pisalo, da je spola X, bi jo najbrž vprašali samo, kje je bila ob uri, ko so rokovnjači plenili banko.
Spolna identiteta se oblikuje do tretjega leta starosti. Takrat se že opazi, ali otroček je tisto, kar kaže njegovo mednožje, ali pa morda v njem tiči še kdo. In če je tako, se začnejo drame, ki jih mnogi še zmeraj ne dojemajo, ne razumejo in ne sprejemajo.
Ne eno ne drugo. S homoseksualnostjo se je razviti del sveta nekako sprijaznil, še posebej ko so svoje nagnjenje k istemu spolu razkrili najprej nekateri svetovno znani umetniki, potem so jim sledili še drugi, čisto nazadnje tudi politiki. To je neskončno pomembno, kajti politiki imajo v rokah škarje in platno, da spreminjajo zakonodajo. Marsikje se lahko homoseksualni pari uradno registrirajo, ponekod celo poročijo, tudi posvojitev otrok je ponekod dovoljena (večinoma posvajajo otroke svojih parterjev).
Nekaj drugega pa je spolna identiteta, zaplete se namreč, ko ni več binarna, ta izraz se pogosto uporablja, pomeni pa: ali je oseba moški ali ženska. Spol se določi pri rojstvu tako, da porodničarji s pogledom ošinejo novorojenčkova spolovila in povedo, ali se je rodil fantek ali punčka. Od enkrat do dvakrat na leto pa se v Sloveniji zgodi, da ima otrok znake obeh spolov, in potem se začnejo hudi trenutki za starše, ki se morajo s pomočjo zdravnikov odločiti, kateremu spolu dati prednost. Običajno se odločijo za punčko, ker je to preprosteje, čeprav se aktivisti pa tudi stroka (vendar žal nimajo konkretne moči) borijo za to, da bi otrok rasel z znamenji obeh spolov in se potem sam odločil, ali se počuti kot fant ali dekle. Interspolnosti, kot se temu pojavu pravi, je več stopenj, niso pomembni samo zunanji znaki, temveč predvsem kromosomska in hormonska slika dvospolne osebe, kot jim tudi pravimo. Prav lahko se zgodi, da se bo v odrasli dobi počutila kot – tretji spol.
Enako se lahko zgodi tudi malčkom, ki imajo jasno določen spol z vsemi zunanjimi znaki vred, pa nekega dne ugotovijo, da v njihovem telesu tiči nasprotni spol. Znajdejo se v kategoriji transspolnih oseb, kar je krovno poimenovanje, zajema pa kar precejšnje število spolnih identitet (in ne odklonov oziroma anomalij, kot je še pisalo v mojih srednješolskih učbenikih). V prispevku, ki ga je napisala Suzana Tratnik, imate povezavo z Zavodom Transakcija, na kateri lahko preberete vse podrobnosti o teh rečeh.
Kaj pa če se človek ne počuti niti kot moški niti kot ženska, kot se je to zgodilo Christie in tudi mnogim našim ljudem, kot je razbrati z interneta? Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tranzicijo iz enega spola v drugega, so zelo previdni in paciente opozarjajo, naj vendar premislijo, ali si spremembo spola zares močno želijo. Psihiater je eden najpomembnejših članov takšnega strokovnega tima in seveda temeljito prerešeta kandidata za spremembo spola, a ni bog, da bi vedel, kaj se lahko izcimi. Lahko se ne eno ne drugo, ampak nekaj tretjega.
Christie hoče potni list X. Christie se je rodila kot ženska, v tej vlogi je tudi odrasla, se šolala in si našla partnerja, a je vseskozi čutila, da je nekdo drug. Odločila se je za spremembo spola, partner ji je pri tem pomagal, a ko so ji odrezali dojke, uredili genitalije in jo napolnili s hormoni, je bila sicer videti kot moški, počutila pa se ni niti kot moški niti kot ženska. Obtičala je nekje vmes in s tem stanjem je bila zadovoljna. Drugi pa ne. Izgubila je službo, saj niso hoteli človeka z ženskim imenom, ki je videti kot moški, si pa tu in tam obleče tudi kaj ženskega. Najprej so ji prepovedali delo s strankami, sčasoma pa so jo postavili na cesto. Na vseh razgovorih za službo se je ponovilo enako – nikakor se niso mogli sprijazniti s človekom, za katerega se ne ve, ali bo šel na moško ali žensko stranišče. Christie je postala aktivistka in borka za pravice oseb z nevtralno spolno identiteto ali posebno identiteto X, ki preživljajo nepopisno duševno trpljenje, ker se družba nenehno spotika obnje. Že to, da jo je natakar v restavraciji ves večer naslavljal z »madam«, kot da ji brez tega ne bi mogel prinesti hrane in pijače, je lahko zelo moteče. Christie se že dvajset let tožari z državo, da bi dosegla vpis tretjega spola v dokumente, ta pa se izgovarja na najneumnejše načine. Kdo pa bo takšno osebo pregledoval na letališčih, moški ali ženska? Morda pa bi jo vprašali, odgovarja Christie, ki je pririnila s svojimi zahtevami do vrhovnega sodišča. Kjer mencajo. Menda bi bilo izdajanje posebnih potnih listov zelo drago. Kje pa, trdi Christie, le 600.000 oseb bi jih morda hotelo.
Več v Zarji št. 26, 26. 6. 2018.
