Starši so mi pripovedovali, kako so se še pred dobrimi tridesetimi leti ljudje zbirali na kopališčih ob slovenskih rekah, ki danes veljajo za tako onesnažene, da nihče niti pomisli ne, da bi se kopal v njih. To so bila čudovita poletja ob Savinji v Spodnji Savinjski dolini, plaže ob reki so bile polne. Tega mlajše generacije ne bodo več doživele. V Savinji tu in tam v visokih gumijastih škornjih stoji le še kakšen ribič. A s tem smo se sprijaznili. Smo se pripravljeni sprijazniti tudi s tem, da bomo svojim otrokom samo še pripovedovali o tem, kako lepo je bilo včasih čofotati v morju, kjer zdaj plavajo le še plastične vrečke? Ta prihodnost je tu, pred našimi vrati.
Že zdaj eno najbolj onesnaženih morij na svetu. Poročilo, ki je bilo na začetku junija izdano ob dnevu oceanov, jasno razkriva, da je Sredozemsko morje postalo eno izmed najbolj onesnaženih na svetu. Jadran pri tem ni izjema in tudi v slovenskem morju koncentracija mikroplastike presega tisto, ki so jo izmerili na enem najbolj znanih »plastičnih otokov« v Tihem oceanu. Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so ugotovili, da se v vsaki sedmi pregledani ribi iz slovenskega morja in v prav vsaki školjki skrivajo drobni plastični delci, mikroplastika, ki nastanejo z razpadanjem večjih plastičnih kosov. Očesu nevidne jih denimo zaužijemo z ribami, katerih tkiva so prepojena s škodljivimi snovmi, ki se sproščajo iz njih.
Mikroplastika celo v pitni vodi! Če je mikroplastike toliko v morju, je, jasno, tudi v rekah. Na lanski konferenci komunalnega gospodarstva so predstavili rezultate vzorčenja reke Savinje pri čistilnih napravah in koncentracije delcev mikroplastike v vodi. Pri zadnjem, četrtem vzorčenju so odkrili nepojasnjeno zelo velike koncentracije mikroplastike na vseh vzorčnih mestih. Rezultate so skušali utemeljiti z letnim časom ali pa morda z določenim dnevom v tednu v povezavi z gospodinjskimi opravili ali gospodarskimi objekti. Največ so je našli v blatu, najmanjše koncentracije pa so bile na iztoku. V reki Savinji so prevladovali PE, PP in PET (kratice, ki označujejo sestavne dele plastike, zelo škodljive za zdravje). Morda ravno zaradi njih ne pijete več pijače iz plastenk, ki lahko te snovi izločajo v vsebino embalaže? No, te snovi so zdaj že v rekah. Za Savinjo so ugotovili, da 90 odstotkov mikoplastike uspejo zadržati čistilne naprave, 10 odstotkov pa je uide v reko. A teh 10 odstotkov pomeni dobrega pol milijona delcev na dan! Ti rezultati so primerljivi z drugimi študijami iz tujine, sklepamo pa lahko, da se podobno godi tudi drugim rekam v Sloveniji. A to žal še ni najslabša novica. Šokantno je, da po veliki verjetnosti mikroplastiko pijemo tudi z vodo iz pipe. Do tega spoznanja je lani prišla mednarodna medijska platforma Orb media, ki je raziskovala vsebino pitne vode po svetu in ugotovila, da je večina že vsebuje plastične mikrodelce. V Evropi so jih odkrili v kar 72 odstotkih pitne vode. Slovenija v raziskavo sicer ni bila vključena, a se zaradi tega nima smisla tolažiti, da bi naša država bila izjema. Če imamo mikroplastiko v morju in rekah, jo imamo verjetno tudi v pitni vodi, se strinjajo na Inštitutu za vode Republike Slovenije. »V Sloveniji za zdaj ni bilo izvedenih analiz, ki bi ugotavljale prisotnost mikroplastike v naši pitni vodi in podtalnici. Predvideva pa se, da je lahko prisotna v vodi, ki jo pijemo, saj je bilo v tujini opravljenih že nekaj raziskav, ki so potrdile prisotnost mikroplastike v vodi iz pipe ter ustekleničeni vodi,« je pritrdila dr. Špela Koren, zaposlena na Sektorju za morje.
Plastika je neuničljiva! »Glavni problem pri plastiki je, da je tako rekoč neuničljiva. Namesto da bi se razgradila, se ločuje v vedno manjše delce, dokler ti ne postanejo očem nevidni. Naš problem že dolgo niso več (samo) kupi plastičnih predmetov, ki plavajo po morju, temveč bi morali več pozornosti nameniti tudi tem majhnim delcem in njihovemu učinku na zdravje celotnega planeta. Obstaja že vrsta študij, ki so pokazale, da jih ljudje nevede uživamo. Leta 2014 so na primer v Nemčiji testirali svoje znamke piva in v popolnoma vseh vzorcih odkrili mikroplastiko. V drugi, pariški, študiji je bilo odkrito, da ta ni samo v vodi, temveč tudi že v zraku, ki ga dihamo,« opozarjajo v študiji Orb media. In kaj vse to pomeni za naše zdravje? Nič dobrega.
Več v Zarji št. 25, 19. 6. 2018.
