Razvili so ga v Latviji, tam so ga pred 14 leti tudi registrirali, kar pomeni, da ga država (zavarovalnica) za svoje državljane plača iz javnih sredstev. Potem pa se je lani razvila polemika, češ da ni dovolj dokazov o učinkovitosti zdravila, tako so se namreč pritožila tri latvijska zdravniška združenja. V Sloveniji ne bi nihče vedel za to, če ga bolnikom ne bi ponujala Gordana Živčec Kalan, nekdanja predsednica zdravniške zbornice, proti kateri so zaradi tega sprožili uradni postopek.
Zdravilo Rigvir namreč ponuja na spletnih straneh www.medico-veritas.net. Kdo jo je prijavil, zdravstvena inšpekcija ne pove oziroma pravi, da spletne strani pregledujejo po uradni dolžnosti in ukrepajo, če zaznajo kršitev. V tem primeru gre za kršitev zato, ker Rigvir v Sloveniji ni registriran, torej nima dovoljenja za promet z njim, pa tudi ne za uporabo. Bolnik, ki zdravilu zaupa, pa ga lahko kupi v Latviji in v svoji osebni prtljagi prinese domov, kjer mu ga nekdo, ki je strokovno usposobljen, aplicira. Tudi za to je potreben recept. Predpiše mu ga lahko torej zdravnik, ki presodi, da mu bo zdravilo koristilo. Toda pri nas je zelo malo zdravnikov, ki Rigvir sploh poznajo. Latvijci organizirajo izobraževanja za tiste zdravnike, ki bi zdravilo radi ponudili svojim bolnikom. Na koncu izobraževanja dobijo zdravniki certifikat. Toda ker zdravilo pri nas ni registrirano, se ga pravzaprav ne bi smelo predpisovati in uporabljati. Zakon vseeno dopušča izjemo, kadar zdravnik meni, da bi bolniku pomagalo edino to zdravilo, pa čeprav neregistrirano. Naši onkologi pravijo, da ni dovolj dokazov, da je zdravilo učinkovito. To mnenje verjetno povzemajo po latvijskih kolegih, ki so pred dobrim letom (januarja 2017) svojega ministra za zdravje opozorili na pomanjkljive dokaze in zahtevali, da Rigvir odstrani s seznama zdravil, ki jih plača država, oziroma da mu vzame registracijo (in ga tudi na lastne stroške ljudje ne bi mogli kupiti). Minister je odgovoril, da zgolj zato, ker nekomu nekaj ni všeč, zdravila ne bo umaknil s trga in da korist odtehta tveganje. Tako je ostalo pri tem, da je v Latviji Rigvir še vedno registrirano zdravilo z dovoljenjem za promet. Nekateri mediji po svetu sicer poročajo, da je to edina država v Evropi, kjer je Rigvir registriran, vendar to ne drži: kasneje so ga registrirali tudi v Gruziji in v Armeniji, uporabljajo ga še v Nemčiji, zunaj Evrope pa v Mehiki in, kot kaže, ga bodo kmalu tudi v Avstraliji.
Vprašljiva kredibilnost ameriškega onkologa. Žal ne vemo, kaj je latvijske zdravnike po več kot desetletni uporabi Rigvirja napeljalo k temu, da so ministru izrazili dvom o učinkovitosti tega zdravila. Na vsem lepem so namreč ugotovili, da raziskave v zvezi z njim niso bile kakovostne.
Ameriški onkolog David Gorski, znan kot velik kritik vseh alternativnih metod zdravljenja raka, je napisal, da je zgodba o Rigvirju verjetno prevara. Na spletnih straneh Genetic Literacy Project je objavil: »Rigvir je v Latviji na seznamu zdravil, ki jih plačuje tako javno zdravstvo kot bolniki. Vendar pa časopis De Facto odkriva, da so januarja ( leta 2017, op. a.) tri profesionalne zdravniške organizacije vključno z latvijskim onkološkim združenjem pisale ministrstvu za zdravstvo o svojih skrbeh, da raziskave in publikacije, ki so jih uporabili kot priporočila za zdravljenje z Rigvirjem, niso bile kakovostne in so bile z znanstvenega vidika vprašljive.« Po mnenju Gorskega je Rigvir samo še eno zdravilo, ki so ga potegnili iz zgodovine, češ da učinkuje, in opozarja bolnike, naj bodo previdni.
David Gorski je kirurg, onkolog, profesor kirurgije na Wayne State University School of Medicine v Michiganu, ZDA. Poleg tega pa je onkološki kirurg na Carmanos Cancer Institute, v ustanovi, ki se poleg z zdravljenjem rakavih bolnikov (okoli 14.500 na leto) ukvarja s kliničnimi raziskavami. Drugače povedano, to je ustanova, ki služi s tem, da farmacevtskim podjetjem ponuja opravljanje raziskav, na temelju katerih zdravila registrirajo. Ima okrog tisoč zaposlenih, med njimi 300 zdravnikov. Njihov letni proračun znaša 260 milijonov dolarjev, je objavljeno na svetovnem spletu. Letno naj bi opravili okrog 800 raziskav, ki so izredno drage.
Na spletnih straneh najdemo tudi pričevanja bolnikov, ki so se zdravili z Rigvirom. V večini so Američani, nekaj je Latvijcev. Pravzaprav to niti ni presenetljivo glede na dejstvo, da lahko v ZDA bolnika zdravljenje stane toliko, da mora prodati vse svoje premoženje, pa mu to ne zagotavlja, da se bo pozdravil. Mlada Latvijka je napisala, da je zbolela za malignim melanomom, dobila Rigvir, a so zdravljenje z njim prekinili, ko je zanosila. Po porodu so jo zdravili naprej. Rodila je zdravega otroka, znakov malignega melanoma pa ni več. Seveda so ji rakavo tvorbo na koži izrezali, kar je pri malignem melanomu (najsmrtonosnejši obliki kožnega raka) prvi ukrep.
Postopek za registracijo se je začel. Evropska komisija je leta 2016 odobrila tako imenovano raziskavo o primernosti začetka postopka za registracijo zdravila Rigvir in jo v dobršnem delu tudi sofinancirala. Svojo odločitev je utemeljila s tem, da gre za finančni interes, pa tudi interes bolnikov, saj kaže, da je njihovo preživetje z Rigvirom boljše in da je večja tudi kakovost njihovega življenja. Kar zadeva denarno plat, so strokovnjaki Evropske komisije navedli, da bi registracija zdravila Rigvir precej zmanjšala stroške zdravstvenih blagajn v državah članicah, saj je bistveno cenejši od drugih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje raka. Samo v Latviji z njim prihranijo milijardo evrov. Ocenili so, da bi se zaradi zdravljenja z Rigvirom stroški v EU lahko zmanjšali za 13 odstotkov. Toliko več namreč države plačajo za kemoterapevtike.
Več v Zarji št. 20, 15. 5. 2018.
