SODOBNA CEMENTARNA V DOLINI SOČE
V članku z naslovom "Postaja Slovenija smetišče Evrope?", ki je bil dne 30. 1. 2018, objavljen na spletni strani Revijazarja.si, so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o delovanju in posledicah delovanja Salonita Anhovo, d.d.
Salonit Anhovo spoštuje vso okoljsko in drugo zakonodajo, ki jo je Slovenija prenesla iz Evropske unije. Cementarno je uspel razviti do te mere, da danes sodi med najsodobnejše cementarne v Evropski uniji. K ravnanju z okoljem Salonit Anhovo pristopa sistemsko, ima uveden sistem ravnanja z okoljem in certifikat IS01400 I . Odpadki se uporabljajo v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem kot vir termične energije, potrebne za visokotemperaturni proces. Kakovost zraka v občini Kanal ob Soči je boljša kot v večini slovenskih mest. Tudi številni inšpekcijski pregledi ne kažejo odstopanj. Ne drži, da bi naj bil Salonit Anhovo eden največjih onesnaževalcev v Evropi. Vsa industrija prispeva v strukturi obremenitev zraka (toplogrednih plinov) okrog 20 % emisij. Znotraj te strukture cementarne niso na prvem mestu po prispevku k toplogrednim plinom. Salonit Anhovo ni sežigalnica, ampak cementarna, ki uporablja odpadke kot gorivo. Kapaciteta uporabe odpadkov je skladna z velikostjo cementarne.
Prav tako ne drži, da bi naj bili dovoljeni bistveno višji izpusti škodljivih snovi v okolje cementarnam pri sosežiganju kot sežigalnicam pri sežiganju. IED direktiva in druga evropska zakonodaja jasno opredeljuje, kakšne so mejne vrednosti za sežigalnice in kako so določene mejne vrednosti za več kot 200 cementarn, ki v Evropski uniji uporabljajo odpadke kot gorivo. Salonit Anhovo uporablja najsodobnejše razpoložljive tehnologije, med njimi so tudi visoko učinkoviti filtri. Pri zniževanju emisij je pomembna predvsem modernizacija procesa z vgradnjo najboljših razpoložljivih tehnologij, v katero je Salonit Anhovo intenzivno vlagal in s tem dosegel bistveno nižje emisije od postavljenih mejnih vrednosti. Postavljene mejne vrednosti pa same po sebi ne predstavljajo dejanskih emisij. Dejanske emisije so daleč pod mejnimi vrednostmi.
Odpadki, ki se jih uporablja za pridobivanje termične energije v visokotemperaturnem procesu proizvodnje cementnega klinkerja, v katerem je potrebno material segreti do 1450 °C in plinasto fazo do 2000 °C, so selekcionirane vrste primernih odpadkov. Vsaka nova vrsta odpadka mora biti predhodno preverjena in odobrena za uporabo v skladu z zakonodajo in okoljevarstvenim dovoljenjem. Vsi podatki o tem so dostopni na spletni strani Salonita Anhovo.
Prav tako ne držijo v članku navedeni zdravstveni podatki. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ, 2016), vse podatke za občino Kanal ob Soči je možno dobiti na povezavi: http:// obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2016, kažejo, da v občini Kanal ob Soči po zajetih parametrih ni posebnih odstopanj v primerjavi z drugimi občinami in da se podatki gibljejo v okviru običajnih nihanj. To je mogoče preveriti tudi s pregledom podatkov o drugih občinah v Sloveniji. Na tem območju in v širši Goriški regiji je povišana pojavnost redkega tumorja mezotelioma, ki je nad slovenskim povprečjem. Pojavnost mezotelioma je specifična posledica uporabe azbesta v preteklosti (proizvodnja izdelkov z uporabo azbesta je bila v Sloveniji opuščena pred več kot 20 leti).
Tudi kakovost zemlje je primerljiva s širšo regijo, kar je mogoče preveriti v vrsti analiz — med drugim tudi v projektu ROOTS, ki ga izvaja Biotehniška Fakulteta, Univerze v Ljubljani že od leta 1999.
Neresnična je tudi trditev, da se uprava Salonita Anhovo ne razume s prebivalci. Več kot dve tretjini zaposlenih v cementarni Salonit Anhovo prihaja iz lokalne skupnosti. Poleg tega Salonit Anhovo obišče vsako leto več kot 400 ljudi iz skupnosti in preko 1.000 ljudi iz drugih krajev. Vsako leto namreč cementarna organizira dneve odprtih vrat - poleg tega, da skoraj vsak dan sprejmejo različne napovedane skupine na obisk ter ogled proizvodnje in okoljskih podatkov.
Potrebna sanacija igrišča ob vrtcu v Kanalu ni v nikakršni povezavi z delovanjem Salonita Anhovo. Navedeno so zelo jasno potrdili tudi raziskovalci, ki so priporočili, da se to zemljino zamenja. Študija je bila javno predstavljena v Desklah, 23. maja 2017. Raziskovalci so pojasnili, da onesnaženost nanešene zemljine ni posledica delovanja cementarne, temveč najverjetneje uporabe proda iz Soče, ki je obogaten z živim srebrom zaradi rudnika živega srebra v Idriji.
Prav tako ne držijo navedbe v članku glede brežine reke Soče. Za sanacijo brežine je bil izveden uradno potrjen sanacijski program. Na spodnjem delu brežine, kjer se padavinske vode srečajo z rečno vodo, prihaja do reakcije izločanja vodnega kamna (kalcijevega karbonata), kar je vidno kot meglica v vodi in bela usedlina. Neresnična je tudi trditev, da salonitke s starih objektov v tovarni veter raznaša vsepovprek.
S transparentnim in uspešnim delovanjem, ki prekomerno ne obremenjuje okolja, lahko Salonit Anhovo še naprej pozitivno prispeva h kazalnikom razvoja okolja, v katerega je umeščen. Nikakor pa ni povezave med njegovim delovanjem in trditvijo o nazadovanju občine na sam rep države, ki je prav tako neresnična.
Salonit Anhovo, d.d.
