Vsi smo mislili, da ji bo ime Hillary. In da bo zavladala že lanskega januarja. Toda Hillary Clinton ni prišla v Belo hišo in ta hip nič ne kaže, da bo čez debeli dve leti, na volitvah novembra 2020, pripravljena znova osvajati mesto prve predsednice ZDA. Morda pa bo prvi ženski na čelu Združenih držav ime Oprah Winfrey in bo za dobro mero še temnopolta. Vse odkar je s svojim govorom na podelitvi zlatih globusov »izstrelila raketo«, kot se je izrazila njena kolegica Meryl Streep, mediji ognjevito razpravljajo o Oprahini primernosti za voditeljico države, ankete pa pobesnelo merijo odziv javnosti. Oprah ne reče nič. A medtem ko premišljuje, tehta, jemlje zalet ali karkoli že počne, se za njo potihem nabira dolga vrsta kandidatk. Vse verjetneje se zdi, da bo Amerika leta 2020 dobila predsednico.
In sploh ni nujno, da ji bo ime Oprah.
Vojna za predsedniški stolček, ki ga bo, upamo, izpraznil Donald Trump, se še ni zares začela, a medtem ko sedanji predsednik začenja drugo leto predsedovanja, se kandidati za naslednjega predsednika že postavljajo v vrsto. In v čakalni vrsti je presenetljivo veliko žensk.
A ne več kot moških, seveda ne, večina dedcev še vedno meni, bognedaj da se nam feminizira še zadnji izključno moški poklic v deželi! Po drugi strani pa, se zdi, vse več ljudi verjame, da je prišel čas, da prvi fotelj države končno zasede ženska. Videti je, da o tem razmišljajo predvsem v demokratski stranki, največ kandidatk prihaja iz njihovih vrst, medtem ko se pri republikancih – vsaj za zdaj – pojavlja eno samo žensko ime.
Javnost pa medtem z zadržanim dihom čaka, da Oprah Winfrey pojasni, kaj pravzaprav namerava. Bo poskušala postati prva predsednica, še več, prva temnopolta predsednica ZDA, ali ne?
Naj se že enkrat izjasni. V tistem eksplozivnem zahvalnem govoru na podelitvi zlatih globusov – dobila je nagrado za svoj življenjski prispevek k industriji zabave – je tik pred koncem rekla: »Nov dan je na obzorju.« In mediji so navdušeno zavrisnili: to je popoln slogan za volilno kampanjo!
Tole ste morda pozabili, ideja o Oprah kot voditeljici države še malo ni nova, že večkrat so jo hoteli za predsednico, Donald Trump pa jo je hotel za svojo podpredsednico (dvakrat, 1999 in 2015!), ampak Oprah je vedno odgovarjala, ne bi, hvala, me ne zanima. Nekaj čisto podobnega je sicer rekla tudi tokrat, takoj po podelitvi je zatrdila, da nima nobenih načrtov za kandidaturo, a že naslednji dan so poročali, da nekateri njeni prijatelji menijo, da »aktivno razmišlja« o naskoku na Belo hišo. Seveda so pa poročali tudi o prijateljih, ki enako prepričano menijo, da ne razmišlja nič takega.
Njen dolgoletni partner Stedman Graham je rekel: »Naj ljudje odločijo. Ona bi bila takoj za.« Kar bi se verjetno dalo razumeti, kot da Oprah čaka, kakšna stališča se bodo razvila v medijski debati; če se ji bo zdelo, da ima dovolj podpore, bo kandidirala. Ena taka hitra anketica je pokazala, da bi jo podprlo 48 odstotkov volivcev, Trumpa pa kar celih deset odstotkov manj. Trumpa to še malo ni zmedlo: »Ja, premagal bi jo,« je rekel, »to bi bil velik hec. Zelo dobro jo poznam. Oprah mi je všeč. Ampak ne verjamem, da bo kandidirala.«
Kar prevedeno v jezik ljudi, ki niso Donald Trump, zveni takole: upam, da ne bo kandidirala.
Nov dan na obzorju. Kakorkoli se bo že odločila, vsekakor je Oprah prišla bistveno dlje, kot je pred kakšnimi šestdesetimi leti predvidevala njena babica na majhni farmi v Misisipiju, pri kateri je deklica odraščala. »Upam, da boš naletela na kakšne dobre belce, ko odrasteš, da bodo prijazni s tabo,« je želela babica. Da bi vnukinja postala služabnica pri kakšni prijazni beli družini, je bilo največ, kar si je upala upati zanjo.
Ampak kot je mnogo let pozneje ugotavljal njen prijatelj in kolega Richard Sher, »Oprah Winfrey lahko doseže vse, kar hoče doseči«. In da, seveda so tudi njega vprašali, ali misli ženska že enkrat kandidirati, pa je rekel, »dala mi je vedeti, da ne misli na kandidaturo. Ne verjamem, da si to želi.« Oprah sama je vedno govorila ne ne ne – vse do decembra 2016, po tistem, ko je zmagal Trump. Da je vedno mislila, da nima izkušenj, je takrat povedala, pa da premalo ve, po njegovi zmagi pa se ji je menda utrnila tale globoka misel: ups!
Več v Zarji št. 4, 23.1.2018
