»Priznam,« je šepnil s sklonjeno glavo, tako tiho, da ga je razen sodnice tik pred njim v sodni dvorani, ne prav veliki, še komaj kdo slišal. Šest let po tistem, ko je Matej Raščan pognal v prezgodnji grob Delo Revije in še nekaj izbranih podjetij, se je prejšnji petek na ljubljanskem okrožnem sodišču začel končni razplet.
Obtožnica mu je v treh točkah očitala zlorabo položaja in poslovne goljufije, on je pa še nekaj minut prej sproščeno stal pred sodno dvorano s svojim odvetnikom Stojanom Zdolškom, nič živčen ni bil videti, skoraj čisto tak, kot je bil takrat, ko sem ga nazadnje videla, pred šestimi leti, nedolžno plavook, glavat, samo malo bolj okrogel.
Strašansko me je imelo, da bi ga vprašala, kje ima krokodila.
Zavojevalec savane. Ah, kaj vse so o njem že rekli in napisali – »slamnati milijonar iz Prekmurja«, ta je bila še ena prijaznejših, pa »padli medijski mogotec« tudi ni bila ena najhujših, »grobar Dela Revij«, ena pogostejših, ta je pa zares srhljiva, ne toliko zanj, bolj za delavce njegovih propadlih podjetij, ker je tako zelo resnična in ker smo to tako zelo čutili na lastnih hrbtih. Mladina je menila, da je »spregledani tajkun«, najboljši pa je tale Delov ognjemet domišljije: »Nikoli do konca formirani mali medijski mogotec.«
Da je tudi mož s krokodilom, smo pa šele nedavno izvedeli. Poznate to zgodbo? Takole gre, pred leti, še preden se je začela sesuvati njegova krhka hiša iz kreditov, je imel Matej Raščan v Mariboru več stanovanj in lepega dne je njegova soseda, ki je živela pod enim od njih, razkošnim 350 kvadratov velikim dupleksom, poklicala na pomoč gasilce, češ da ji kaplja na glavo. Lastnika ni bilo doma, pa so gasilci v navzočnosti policistov, kot je red, navada in zakon, vdrli v Raščanovo stanovanje. In tam na stenah zagledali ogromno rogovje bivola, pa kupe fotografij z Matejevih safarijev. (Nisem jih videla, si ga pa živo predstavljam, z zmagoslavno nogo na vratu kakšne ponižno mrtve žirafe.) In pričakal jih je tudi krokodil, še zelo živ, v lastnem bazenčku.
Stanovanje je bilo polno najnovejših tehnoloških igračk, te je imel tudi strašansko rad, čeprav se ni znal vedno igrati z njimi – njegovi podrejeni so opazili, da največjega, najdražjega, najnovejšega i-Maca, ki ga je imel v svoji pisarni, (sprva) ni znal niti prižgati.
Petek, trinajstega. Zmenek s sodnico je bil kratek – vse je bilo dogovorjeno že prej, v zameno za priznanje krivde se je gospod Raščan pogodil s tožilstvom za štiriletno zaporno kazen na odprtem oddelku, tam pač, kamor gredo delat pokoro za grehe tisti, ki so ukradli več kot eno kuro. Kazen mu bodo uradno izrekli ta teden: »Petek, trinajstega, je en tak lep datum,« je predlagal Stojan Zdolšek, Raščanov zagovornik.
Več v reviji Zarja št.,41. 10. 10. 2017
