Ko boste tole brali, stojte. Sedenje, se je izkazalo, je smrtno nevarno. Za vsako uro sedenja izgubimo dve uri življenja, trdi dr. James Levine. Prav on naj bi tudi skoval novo reklo, ki nas zdaj zlovešče straši s časopisnih naslovnic: sedenje je novo kajenje. No, v resnici je menda še smrtonosnejše – sedenje, trdi dr. Levine, »je nevarnejše od kajenja, ubije več ljudi kot virus HIV in je zahrbtnejše od padalstva«. Raziskave so – menda – našle dokaze, da dolgotrajno sedenje poveča tveganje, da bomo zboleli za različnimi oblikami raka, srčnimi boleznimi in diabetesom tipa 2. Ker se bomo preprosto zasedeli na smrt.
In če ste mislili, da je s tem že konec slabih novic, ste se hudo ušteli. Ne, negativnih učinkov se ne da izničiti s tem, da sicer zdravo živite in da se skušate za grehe v pisarni odkupovati s trpljenjem v telovadnici, pravi dr. Levine. Če več kot šest ali sedem ur na dan opravljate sedeče delo, vam grozijo rak dojke, rak maternice, rak pljuč, rak črevesja, izbran pušeljc bolezni srca in ožilja, diabetes tipa 2, za nameček pa še depresija in anksioznost. Za primerjavo, ena cigareta vam življenje skrajša za enajst minut.
Raziskava, objavljena v American Journal of Epidemiology, ki je štirinajst let spremljala (na začetku zdravih) 53.000 moških in 69.000 žensk, je ugotovila, da tisti, ki na dan presedijo več kot šest ur, umirajo bolj zgodaj kot tisti, ki sedijo po tri ure ali manj.
Le kdo v naši zahodnjaški – sedeči in zasedèni – civilizaciji pa sploh še sedi manj kot šest ur? Saj ne sedimo le v pisarni, temu je treba prišteti še prevoz na delo in sedenje pred televizorjem. Zgarana ritka ure in ure trpi brez užitka.
Po vsem tem človeka prime, da bi kar vstal in si eno prižgal. Tudi če sploh ne kadi.
Stanje ni odgovor. Podatki, ki še najbolj vedro dušo porivajo proti depresiji: telesna neaktivnost je kriva za šest odstotkov vseh smrti na leto (to je tri milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili) po svetu in je četrti vzrok smrti pri nenalezljivih boleznih. Povzroči 21–25 odstotkov raka na prsih in na črevesju in 30 odstotkov ishemičnih obolenj srca.
In če ste bodro pisknili, no, bomo pa delali stoje – tudi to ni idealna rešitev. Za vsakega strokovnjaka, ki pravi, da stoječe delo pokuri več kalorij, viša raven dobrega holesterola in izboljšuje razpoloženje, se najde kakšen, ki pravi: ja, že mogoče, ampak ne v zelo zaznavnih količinah. Kavelj? Tule je: še vedno ste pri miru. S sedenjem samim po sebi ni prav nič narobe, kar nas v resnici ubija, je to, da smo predolgo pri miru. In če smo pri miru stoje, ne bomo nič bolj zdravi, samo noge nas bodo bolj bolele. Negativne posledice vztrajanja v enakem položaju po 60–90 minut se poznajo tudi pri stanju. Vprašajte ortopede in kiropraktike, ali jim je iznajdba delovnih miz, pri katerih se med delom stoji, odnesla kaj pacientov. Ne, vam bodo povedali, samo drugačne težave imajo.
Če skušate vse nakopičene slabe strani dolgotrajnega sedenja odplakniti enkrat ali dvakrat na teden v telovadnici, še vedno niste storili dovolj – novejše raziskave kažejo, da bi za to potrebovali najmanj eno uro intenzivne vadbe na dan. Ljudje v svobodnih poklicih, ki včasih delajo tudi po dvanajst ur skupaj, bi morali pa potem še migati po dve uri na dan, da bi se izognili povečanemu tveganju za bolezni.
Je torej sploh kaj, kar lahko naredite – poleg tega, da greste za kravjega pastirja v Argentino? Seveda je.
Politika majhnih korakov. Nihče ne pravi, da opustite telovadbo ali športe, s katerimi se ukvarjate, tveganje za prezgodnjo smrt pa vam lahko pomaga zmanjšati nekaj preprostih sprememb v načinu življenja. Tole je ključ do uspeha: poskrbite, da bo neaktivnih trenutkov čim manj.
– V službo pojdite peš ali s kolesom, če je predaleč, pa z avtobusa izstopite postajo ali dve pred ciljem in pot nadaljujte peš.
– Če pridete z avtom, ga parkirajte čim dlje.
– Namesto dvigala uporabljajte stopnice.
– Namesto telefonskega klica ali elektronskega pisma kolegu v podjetju se peš odpravite do njega in se osebno pogovorite.
– Med telefoniranjem hodite po prostoru.
– Sestanki naj potekajo stoje (kar jih bo tudi močno skrajšalo). Še bolje bo, če sestankujete med hojo, še najbolje pa je, če to počnete med hojo na prostem.
– Vsako uro za pet minut prekinite delo in se sprehodite po prostoru ali malo potelovadite.
– Takale naj bi bila idealna delovna mešanica: vsakih 30 minut porazdelite na dvajset minut sedenja, osem minut stanja in dve minuti raztezanja.
Da vas bodo šefi postrani gledali? Če so pametni, že ne – bolniške odsotnosti vsako leto požrejo milijarde evrov. Britanci so izračunali, da jih samo bolniške odsotnosti zaradi bolečin v hrbtu stanejo 5,7 milijarde evrov. Na leto. Vsako leto. Pa bi jih večino z zgoraj naštetimi ukrepi lahko zelo učinkovito preprečili.
Več v Zarji št. 40, 3.10.2017
