Na preglede in operacije v Sloveniji čaka več kot 200.000 ljudi, številni med njimi nedopustno dolgo, kar pomeni, da se jim zdravje zaradi tega ves čas slabša. Še huje je za tiste, ki trpijo bolečine. Po zakonodaji se to ne bi smelo dogajati. A se dogaja, in to že kar nekaj let. Kaj je narobe? Je premalo zdravnikov? Če jih je premalo, zakaj se potem pri zasebnikih takoj najdejo? Je premalo denarja? Če je to res, zakaj se ta v hipu najde za dodaten program operacij pri zasebnikih, v javnem zdravstvu ga pa ni?
Kot pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), čakalnih dob v zdravstvu nimamo samo v naši državi, temveč tudi v številnih drugih, tudi razvitejših oziroma bogatejših evropskih državah. Praviloma je razlog v naraščajočih potrebah starajočega se prebivalstva, čemur ustrezna ponudba javne zdravstvene službe ne sledi zaradi pomanjkanja denarja ali ustreznih kadrov, tudi opreme (operacijskih sob, postelj na intenzivnih oddelkih). Za ukinitev nedopustnih čakalnih dob na prvi specialistični pregled bi bilo po njihovi grobi oceni treba nameniti dodatnih deset milijonov evrov na leto za uvedbo dodatnih specialističnih ambulant; za ukinitev čakalnih dob na vse operacije in posege, ki praviloma zahtevajo bolnišnično obravnavo, pa približno 120 milijonov evrov na leto. Sredstva ZZZS so omejena, veljavni finančni načrt (2017) predvideva, da bo imel ZZZS iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje na voljo le dodatnih 10,8 milijona evrov, ki jih bo prednostno namenil za skrajševanje čakalnih dob.
Počakajte še malo. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je povedala, da so zaradi nedopustnih čakalnih dob za ortopedske storitve pozvali vse izvajalce, naj ponudijo svoje razpoložljive možnosti, da bi bilo do konca leta čim manj čakajočih. Tu je vstopila v igro MD Medicina, podjetje v delni lasti in upravljanju družine Gorenšek, ki spada med pionirje zasebnega zdravstva v Sloveniji. MD Medicina naj bi do konca tega leta opravila več kot 400 ortopedskih storitev, za kar naj bi ministrstvo zagotovilo 1,5 milijona evrov. Ministrica pravi, da je to meja – toliko bodo dobili, če bodo opravili vse omenjene storitve. Ta trenutek še ni jasno, ali se bo to tudi dejansko zgodilo ali ne, saj je ministrica za zdravje to temo umaknila z dnevnega reda zadnje seje vlade, češ da je treba še nekaj stvari razjasniti.
Kako si pridobiš soglasje. Ozračje se je dodobra razgrelo prav zaradi podjetja MD Medicina. To je sicer le manjši del težave, a vendar tak, da lahko nakaže, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti. Zakonodaja, torej naš zdravstveni sistem, dovoljuje zdravnikom, ki so zaposleni v javnih ustanovah, da delajo tudi pri drugih delodajalcih. Za to morajo imeti soglasje svoje ustanove, ki ga dobijo na temelju posebnih navodil. V ljubljanskem Kliničnem centru je zelo jasno določeno, po kakšni poti lahko pri njih zaposleni dobi soglasje za delo drugod. Papirje si podajajo vse od kadrovske službe, neposredno nadrejenega oziroma predstojnika do strokovnega in poslovnega direktorja klinike in obeh direktorjev UKC Ljubljana. Od tam se vloga vrne v kadrovsko službo, ta pa jo predloži svetu zavoda. Kar pomeni, da so vsa soglasja izdana s podporo vseh strokovnih služb UKC Ljubljana in tudi poslovnega dela. Sprenevedanje, da mora dati svoje mnenje za soglasje ortopedom njihov strokovni direktor klinike, je torej povsem odveč, ker je moral za vlogo vedeti, še preden je prišla na sejo sveta zavoda, in jo tudi podpisati. Če čisto pozabimo, da ima tudi sam strokovni direktor Ortopedske klinike tako soglasje. Kot smo izvedeli, so na zadnji seji sveta zavoda pet vlog ortopedom, ki so hoteli delati v MD Medicini, zavrnili. To se je zgodilo po tistem, ko se je zgodba o MD Medicini in namenu ministrstva za zdravje, da ji da dodaten denar za ortopedske storitve, dodobra razplamtela v javnosti.
Več v reviji Zarja št.,39. 26. 09. 2017
