Da je edini spodoben diplomat gluh trapist – saj veste, eden od tistih menihov, ki ne govorijo veliko – pravijo, ampak ne vemo čisto zagotovo, ali so to staro modrost imeli v mislih tisti, kdor koli so bili, ki so izvedli »sonični napad« na ameriške diplomate na Kubi. Kakor koli, zdaj imajo Američani in Kanadčani kopico gluhih in naglušnih diplomatov, še vedno pa nobene ideje, kdo jim je to ušpičil. A so za vsak primer Američani kljub temu iz Washingtona izgnali dva kubanska diplomata.
Začelo se je lanskega novembra in je trajalo do letošnjega aprila – nekdo, ne vemo, kdo, je z napravami, ne vemo, kakšnimi, ponoči napadal ameriške in kanadske državne uslužbence v njihovih domovih v Havani. Zvočni napadi so bili dveh vrst, s sofisticirano zvočno napravo, ki je oddajala zvoke, ki jih človeško uho ne sliši, so pri napadenih povzročili slabost, glavobole in izgubo sluha, drugo vrsto napadov pa so prizadeti opisali kot oglušujoče brenčanje, kot zvok tisočev žuželk ali kot bi po nečem drgnil s kovinskim predmetom. Nihče ne ve, kakšne naprave povzročajo take zvoke. Tudi našli niso nobene, prav tako ne vedo, ali so bile naprave v hišah ali zunaj.
Ne povejte šefom. Kuba in ZDA sta šele pred kratkim, leta 2015, obnovili dolgo pretrgane diplomatske stike, še vedno pa je veliko nezaupanja na obeh straneh. Kubanci vztrajajo, da morajo vsi tuji diplomati, tudi ameriški, stanovati v hišah, ki jih je dala zgraditi in jih še vedno upravlja kubanska vlada. Tudi uslužbence diplomatskih predstavništev smejo najemati samo s posredovanjem kubanskih oblasti. Diplomate in njihove svojce imajo Kubanci seveda vedno budno na očeh. Kar ni nič nenavadnega, toda lani jeseni so se nekateri diplomati in njihovi svojci začeli pritoževati nad nenadno in zelo hudo izgubo sluha – to pa je vsekakor bilo nenavadno, zato so Američani sprožili preiskavo. Skupaj so našteli šestnajst ameriških diplomatov in njihovih svojcev – med njimi na srečo ni otrok – junija pa še vsaj pet Kanadčanov, ki so utrpeli poškodbe sluha, nekateri tudi trajne in zelo hude. Kubanci so pri preiskavi vseskozi predano sodelovali. Vladno sporočilo je zatrdilo, da »Kuba ni nikoli dovolila in tudi nikoli ne bo, da bi kubansko ozemlje izrabljali za kakršna koli dejanja proti akreditiranim diplomatskim uslužbencem ali njihovim svojcem – brez izjeme«. Američani, se zdi, jim niso povsem verjeli, pa so v poduk in svarilo iz washingtonske kubanske ambasade izgnali dva diplomata.
Ne, ameriški diplomati zaradi tega nič bolje ne slišijo.
Vendar so se preiskovalci očitno vprašali tudi tole: le kaj bi imela Kuba od tega, da ogluši tuje diplomate? In še tole: ali ni bolj logično, da to počne nekdo tretji, nekdo, ki mu je veliko do tega, da spre ZDA in Kubo? In zato zdaj agenti FBI in kanadski policisti, ki jim je kubanska vlada izjemoma dovolila priti na Kubo, preiskujejo možnost, da je vpletena tretja država. Saj veste, običajni osumljenci: Rusija, Kitajska, Severna Koreja, Venezuela, Iran. Nekateri premlevajo tudi možnost, da je to naredila kubanska varnostna služba kot uslugo kakšni tretji obveščevalni službi, a so svojim šefom više zgoraj to pozabili omeniti.
Tole je torej kratek povzetek tega, kar smo do zdaj dognali o skrivnostnih napadih v Havani: nič.
Za božjo voljo, ne na preprogo! Zvočni napadi vsekakor spadajo med bolj bizarne napade na diplomate, vendar še zdaleč niso edina čudna stvar, ki se je kdaj pripetila zastopnikom dežele v tujini. Diplomati vseh dežel (čeprav nekaterih bolj kot drugih) so že od nekdaj pogosta tarča morilcev, lotevajo se jih s hladnim in strelnim orožjem, bombami, strupom. Včasih si pa samo malo nagajajo, pa prvi iz svoje dežele izganjajo druge in potem še drugi izženejo prve. Zadnje mesece se Američani in Rusi veliko pritožujejo drug nad drugim – in ne, ne bomo vam zamerili, če boste ob seznamu obojestranskih pobalinstev pomislili, da znajo biti še otroci v vrtcu za spoznanje bolj zreli. Američani tožijo, da so neznanci njihovemu vojaškemu atašeju v Moskvi ubili psa, uslužbencem ambasade so rezali gume in zasledovali njihove otroke na poti v šolo.
Dva ameriška diplomatska uslužbenca naj bi leta 2015 na protiteroristični konferenci v Sankt Peterburgu ruske tajne službe v baru zastrupile in ju »imobilizirale«, tako so rekli Američani, Rusi so pa skomignili, no ja, če sta šla in se ga v hotelskem baru do nezavesti nacukala, sta si čisto sama kriva.
Dve interpretaciji ima tudi pretep ruskega varnostnika in ameriškega diplomata, ki so ga ujele varnostne kamere pred ameriško ambasado: po ameriški verziji je Rus brez provokacije treščil nedolžnega Američana, po ruski naj bi stražar branil vhod pred vdorom agenta CIE, ki se je smukal okoli.
Rusi poročajo, da skuša ameriška obveščevalna rekrutirati njihove diplomate, in v dokaz kažejo pismo, ki so ga – skupaj z 10.000 dolarji – v avtu pustili nekemu visokemu ruskemu diplomatu. Gospod je pa oboje predal naprej svojim šefom in ti so denar koristno porabili »za izboljšanje delovanja ruske vlade«, so povedali.
Tudi Američani imajo zanimive zgodbe: ruski vohuni naj bi jim sledili, jim vlamljali v stanovanja in se v vsaj enem primeru »polulali na preprogo v naši jedilnici«, kot je zgroženo zavrisnil neki diplomat.
Ruse v ZDA pa te dni najbolj jezi prepoved obiskovanja podeželskih vikendov, ki so jih lani zaplenile ZDA iz maščevanja zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške volitve. Če jim ne vrnejo priljubljenih podeželskih hiš, grozijo Rusi, bodo zaplenili nepremičnine ameriške ambasade v Moskvi.
Več v Zarji št. 36, 5.9.2017
