Hrvaški mediji so nedavno poročali o več smrtih zaradi pikov sršenov in o napadalnih azijskih sršenih, ki naj bi jih zasledili v Slavoniji in so povzročili velik preplah. Nevarni naj bi bili tako za čebele kakor tudi za ljudi, posebno za tiste, ki so alergični na osji strup, ker je sršenov zelo podoben. Največja nevarnost pa naj bi bila možnost, da bi si različne vrste sršenov izmenjale genski material in bi nastal nekakšen »supersršen«. A stroka pravi, da to ni mogoče.
Kakor so poročali iz sosednje Hrvaške, se bojijo, da bi si sršeni dejansko izmenjali genski material, to pa pomeni, da bi lahko nova vrsta sršenov priletela tudi na naše ozemlje. Izr. prof. Janko Božič z Biotehniške fakultete nam je pojasnil, da izmenjava genskega materiala med našim (torej evropskim, Vespa crabro) in azijskim sršenom (Vespa velutina) ni mogoča. Poleg tega azijski sršeni ljudem niso tako nevarni, kot so čebelam. Imajo namreč posebno strategijo napadov na čebele: v napad gredo cele družine in v panjih naredijo pravi pokol. Nagonsko ubijajo čebele in pomorijo vse, na kar naletijo, od čebelje zalege do odraslih čebel. »Res je bilo slišati, da naj bi tudi pri nas zasledili azijske sršene, vendar je bil ta sum ovržen,« je povedal prof. Božič Po njegovem mnenju so ljudje videli čebele matice, in ker so te večje, so mislili, da gre za druge vrste sršenov.
Azijski sršen ubija čebelje družine. »Vendar pa azijski sršen, Vespa velutina, ni tako nedolžen, ker ubija čebelje družine,« je povedal prof. Božič. Sicer pa ni videti, da bi njegova prisotnost pomenila nevarnost za kakšno avtohtono vrsto, da bi jo uničila oziroma ogrozila. Njegovo gnezdo je najbolje uničiti, ko ga šele začne graditi, pravi prof. Božič. A je to težko opaziti, ker gnezdi visoko na drevesih.
Naravni sovražnik os je ptič sršenar, ki pravzaprav uničuje ose, a je dobil ime sršenar. Kot pravi prof. Božič, ni znano, ali bi se ta ptič lotil tudi sršenov. »Sršene je treba spoštovati, ker so tudi koristni. Ko smo naleteli na uničeno sršenje gnezdo, smo tam našli tudi škodljivce, kapusove beline in še nekatere gosenice. Evropski sršen je sicer predator, a uničuje škodljivce, zato je njegova gnezda najbolje pustiti pri miru,« je še povedal prof. Božič.
V Nemčiji so sršeni zaščiteni. Večina ljudi misli, da so sršeni skrajno nevarni. Zaradi neutemeljenih strahov se je zgodilo, da so v Nemčiji sršeni postali redka živalska vrsta, v osrednji Evropi pa so že ogrožena vrsta, piše nemško združenje v prizadevanju sršene zaščititi pred neusmiljenim pregonom ljudi, ki se jih bojijo. V Nemčiji so sršeni že nekaj let zaščiteni, kar pomeni, da njihovih gnezd ne smejo uničevati. Pri nas pa lahko na spletu zasledite mnogo različnih nasvetov, kako se to stori. Kdor se loti uničevanja gnezda, mora vedeti, da so sršeni koristni, ker uničujejo škodljivce in skrbijo za naravno ravnovesje.
Sršeni spadajo med največje ose. Na območju Slovenije so razširjeni tako imenovani evropski sršeni, ki so približno enako veliki kot azijski, vendar manjši od japonskega sršena velikana, orjaškega sršena. Ljudje imajo sršene za nadlogo in nevarnost, ker napadalno branijo svoja gnezda, kadar čutijo, da so ogroženi. Sršenji strup je različno strupen, odvisno od vrste sršena. Običajni sršeni (evropski, torej tudi naši) niso tako zelo strupeni in nevarni, razen če je človek alergičen na njihov strup, česar nikoli ne more vedeti. Nekdo, ki lani še ni bil alergičen, letos morda spada med alergike. Sršenji pik povzroči alergijsko reakcijo pri ljudeh, ki so alergični na osji strup; čebelji strup je po sestavi drugačen, zato tisti, ki so nanj alergični, na sršenjega verjetno niso.
Več v reviji Zarja št.,35. 30. 08. 2017
