Prav narobe; v svetu ugotavljajo, da je vsako leto vse več okuženih. Antibiotiki bi težavo lahko odpravili, če ne bi bakterija prelisičila človeštva in postala odporna proti vsakemu novemu zdravilu. Z menjavanjem genskega materiala grožnja, da se razvije supergonoreja, postaja vse bolj verjetna.
Podatki iz 77 držav kažejo, da je gonoreja, spolno prenosljiva bolezen, vse bolj odporna proti večini antibiotikov, če ne kar proti vsem. To pomeni, da jo je vse teže zdraviti, pravi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Bakterija, ki povzroča gonorejo (Neisseria gonorrhoeae), lahko vsakič, ko medicina uporabi nova zdravila, razvije odpornost proti njim. SZO ugotavlja, da je že odporna proti vsem antibiotikom starejše generacije. Nekaj bogatejših držav z nadzorom nad spolno prenosljivimi boleznimi (sem spada tudi Slovenija) je že naletelo na primere, ko zdravljenje z vsemi antibiotiki, ki so trenutno na voljo, ni bilo učinkovito. Toda to je lahko le vrh ledene gore. Kakšno je stanje v revnejših državah, kjer je gonoreja pogostejša, lahko samo ugibamo.
78 milijonov okuženih vsako leto. Vsako leto se z bakterijo gonoreje okuži približno 78 milijonov ljudi, ocenjuje SZO. Okuženi so lahko genitalije, zadnjik in/ali grlo. Čeprav se največkrat okužijo moški, pa imajo okužene ženske hujše posledice: vnetno medenično bolezen, zunajmaternično nosečnost, neplodnost in povečano nevarnost za okužbo z virusom HIV. Porast okužb z gonorejo je posledica zmanjšane uporabe kondomov (po prvem strahu pred aidsom se je človeštvo nekoliko »uspavalo«, previdnost se je zmanjšala), vse večje urbanizacije in veliko možnosti za potovanja, trdi SZO. Če k temu dodamo še slabo odkrivanje okužb ter neuspešno zdravljenje, postaja razumljivo, da je okuženih vse več.
Po podatkih za obdobje od leta 2009 do 2014 je 97 odstotkov držav poročalo, da so v njih naleteli na seve bakterije, ki so odporni proti ciprofloksacinu, povečuje pa se tudi odpornost bakterij proti azitromicinu in najnovejšim antibiotikom (ki so zadnja rešitev) širokega spektra. Po podatkih farmacevtske industrije je v razvoju malo novih antibiotikov, ki bi bili tem bakterijam kos. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo le tri, ti so trenutno v različnih fazah razvoja. Povsem mogoče je, da vsa tri zdravila ne bodo prestala kliničnih preiskav. Lahko se zgodi, da bo za uporabo primerno le eno zdravilo ali pa še to ne. Znano je tudi, da razvoj novih antibiotikov za farmacevtsko industrijo ni posebno privlačen. Zaslužki so namreč pri drugih zdravilih (na primer kemoterapevtikih) veliko večji. Polega tega pa novi antibiotiki ostajajo uporabni le tako dolgo, dokler bakterije ne razvijejo odpornosti proti njim. SZO je zato razvila poseben program, iniciativo za globalni razvoj novih antibiotikov.
Več v reviji Zarja št.,32. 08. 08. 2017
