Ne želimo biti pljuvalnik.« Tako se je glasila razlaga, ki jo je vladna medresorska komisija za kemijsko varnost v medijih predstavila Vrhničanom. Namreč na temo, zakaj se noben predstavnik komisije ne bo udeležil drugega občnega zbora krajanov zaradi ekološke katastrofe v Kemisu. Sporočilo države ne bi moglo biti bolj jasno: dragi davkoplačevalci, če vam zaradi v nebo vpijoče malomarnosti in zločinsko prepišnih predpisov morda zastrupimo otroke, nam ni treba niti stopiti pred vas. O vsem boste obveščeni v medijih, če pa vam kaj ni všeč, se lahko pritožite na sončno upravo.
Država si ne upa med ljudi? Še toliko bolj šokantna je ta poslanica, ker je bil drugi občni zbor Vrhničanov že napovedan za konec junija, a je bil tik pred zdajci odpovedan. Zakaj? Ker je vodstvo medresorske skupine nekaj dni prej sporočilo, da mu v postavljenem roku ne bo uspelo pripraviti poročila. Ker so organizatorji zbora ocenili, da so ugotovitve uradnih instanc ključne za razumno razpravo o sanaciji nastalega položaja, so zbor prestavili na nedoločen datum. In sklenili ponižno in konstruktivno počakati, da država odmelje, kar pač mora odmleti.
No, zdaj ko je državi to vendarle uspelo, je zboru občanov takole jasno pokazala sredinec. Medresorska komisija, spomnimo, je bila pravzaprav ustanovljena, ker je vlada priznala, da sta bila obveščanje javnosti in komuniciranje z občani slaba. A z zgoraj popisano odločitvijo, pravijo Vrhničani, se komuniciranje seveda ni izboljšalo, ampak poslabšalo. Pravzaprav se je prekinilo. Nekdo, ki razume vsaj osnove ravnanja z od ekološke katastrofe prizadetimi občani, razume tudi, da se s takim srečanjem spet zgradi vsaj najosnovnejše zaupanje. In s to nerazumljivo primitivno potezo, se zdi, je bilo zaupanje dokončno uničeno.
Meritve šele popoldne naslednjega dne?! Kakor koli, medresorska skupina je prejšnji teden, dobra dva meseca po požaru, vendarle dokončala svoje poročilo. In ga javnosti predstavila na tiskovni konferenci. Pred mikrofonom v vladni palači se je poleg vodje skupine Srečka Šestana zvrstila tudi vrhuška državnih institucij, ki so sestavljale skupino.
Med njimi je kot prvi novinarje nagovoril Jožko Knez, generalni direktor Agencije za okolje. Povedal je, da je požar na Vrhniki povzročil »veliko onesnaženje zraka«, ki se je potem porazporedilo po velikem delu jugovzhodne Slovenije. Konkretnejših podatkov nimajo, saj so začeli zrak meriti šele popoldne naslednjega dne po požaru. Analize kažejo, da je potok Tojnica utrpel »katastrofalno onesnaženje«, zato bo potrebna sanacija, ki jo bo financiralo podjetje Kemis. Ustrezne državne institucije pa bodo dalj časa spremljale tako vsebnost sedimentov kot stanje rib.
»Stari grehi«, resno? Med dvajsetimi vzorci razen enega, odvzetega na mestu prelivanja iz Kemisa v Tojnico, na nobeni lokaciji ni bil opažen pomemben vpliv požara na kakovost tal. Na dveh lokacijah v Sinji Gorici je bila v obeh globinah vzorčenja presežena opozorilna vrednost kadmija, v enem vzorcu tudi pesticida DDT. Na lokaciji v bližini avtoceste pa je bila presežena opozorilna vrednost kroma. »Vsa našteta onesnaženja povezujemo s preteklo dejavnostjo na Vrhniki,« je povedal Knez, »torej jih tretiramo kot stara bremena.«
Jernej Drofenik iz Urada za varno hrano je novinarje obvestil, da je Urad opravil 27 vzorčenj. Vsi vzorci so bili negativni oziroma v skladu z dovoljenimi vrednostmi. Na kmetijskih površinah pa je imel preseženo vsebnost onesnažil le vzorec v bližini Kemisa. Dalj časa bo Urad zanimala predvsem prisotnost onesnažil v mleku.
Več v Zarji, 18.7.2017
