Če se že ljubezni ne da kupiti z denarjem – menda – si je pa zagotovo mogoče kupiti všečke na Facebooku. Pa sledilce na Twitterju ali komentarje na spletni strani. Cene so zares ugodne, treba je le izbrati eno od neštetih podjetij, ki prodajajo lažne všečke, delitve in komentarje, in že vam bodo slabo plačani triizmenski delavci, najverjetneje nekje v Aziji, priklikali na tisoče – celo milijone, če ste pripravljeni vložiti malo več – všečkov, sledilcev in komentarjev. V samo nekaj urah boste postali strahovito priljubljeni. Pozabite na lažne vesti, zgodba tedna so lažni kliki.
Sredi junija je tajska policija zmagoslavno objavila, da so razhajkali farmo klikov. Kaj? so verjetno zamežikali presenečeni bralci. So kliki kakšne do zdaj malo znane krvoločne čekanaste zveri, poročilo namreč pravi, da so šli nad farmo s policijskimi specialci in vojsko? Ne, se je pokazalo, šlo je za dve hiši, v katerih so slabo plačani delavci dan in noč klikali, všečkali, delili in ustvarjali lažne profile sledilcev za naročnike. Posel so za kitajsko klepetalnico vodili trije Kitajci, ki so svojo klikogojnico ustanovili na Tajskem, ker so tam poceni delovna sila in nizke tarife telefonskih operaterjev.
Policija je zaplenila približno 500 pametnih telefonov in 347 tisoč kartic SIM, pa čitalnike za kartice in računalnike. Kar pomeni, da je bila to ena manjših farm. Večje imajo tudi po deset tisoč telefonov. Največ jih je v Aziji, v Indiji, na Kitajskem, svetovna prestolnica plačljivih klikov pa je sedemmilijonska Daka, glavno mesto Bangladeša.
Kaj je zunanje ministrstvo brez všečkov? Lažni kliki prinašajo velik denar – že leta 2013 sta dva italijanska strokovnjaka za varnost ocenila, da lahko ustvarjanje lažnih sledilcev na Twitterju prinese od 40 do 360 milijonov dolarjev, lažni kliki na Facebooku pa 200 milijonov dolarjev. Na leto.
Že, ampak zakaj bi kdo kupoval klike, delitve ali sledilce? Razlogov je pravzaprav, kolikor jih hočete – če ima spletna stran podjetja premalo ogledov, kupite klike in kakšen komentar, pa se stran nenadoma zdi dobro obiskana. Raziskave so pokazale, da kar 31 odstotkov potrošnikov pred nakupom preveri spletne strani in družbena omrežja. Dobro obiskana spletna stran s prijaznimi komentarji torej pomaga prepričati kupce. Nekatere strani dobivajo denar od oglaševalcev, vsota pa je odvisna od tega, kolikokrat obiskovalci kliknejo na sponzorjev oglas. In se torej zdi razumna investicija za majhen denar kupiti klike in pobrati denar od oglaševalcev. Pomemben razlog je tudi ego – zvezde in politiki si želijo veliko sledilcev na Twitterju. Če jih nimajo, si jih kupijo. Glasbeniki in pevci si kupujejo oglede videov na Youtubu.
In seveda ne gre pozabiti še enega pomembnega naročnika lažnih klikov – ameriško zunanje ministrstvo, je ugotovil inšpektor, je za naročene všečke zapravilo 630.000 dolarjev. Obisk njihove spletne strani je z ubornih 10.000 obiskovalcev poskočil na dva milijona in pol. Največ všečkov je prišlo, kdo bi si mislil, iz Kaira. Tudi Egipt je veliko gojišče klikorej. Potem ko jim je inšpektor pošteno navil ušesa, so na ministrstvu skesano sklonili glavo in obljubili, da si ne bodo več kupovali ljubezni na spletu.
Pol centa za klik. Da se da na spletu z vprašljivimi metodami – da so nezakonite, se ne da reči, saj ne kršijo zakonov, teh namreč ni, so pa zagotovo v sivi coni in vsaj moralno sporne – dobro zaslužiti, je znano že leta. Sprva so bili naprodaj kliki, ki so jih ustvarjali roboti, ampak te je lahko odkriti, veliki ponudniki družbenih omrežij, Facebook, Google, Twitter, so jih zagrizeno iskali in lažne profile dosledno brisali, zato so ponudniki plačljivih klikov začeli iskati druge načine. In so jih tudi našli – v deželah, kjer je veliko poceni neizučene delovne sile, so začeli najemati ljudi, ki za majhen denar noč in dan v več izmenah klikajo, delijo, ustvarjajo profile in lepijo všečke. In dobijo morda en dolar za tisoč všečkov na Facebooku. Na leto zaslužijo 300, 400 dolarjev. V Bangladešu še manj, le 120 dolarjev na leto, so izračunali. In je torej razumljivo, zakaj lastniki teh všečkorejskih farm strankam lahko ponudijo akcijske cene, tudi zgolj pol centa za klik. Za deset dolarjev lahko na primer kupite tisoč sledilcev na Twitterju, če investirate 600 dolarjev, jih dobite pa kar cel milijon. Bogato ponudbo in cene si lahko ogledate, če v iskalnik vtipkate »buy facebook likes«.
Klik-afne. Za kupovanje všečkov vam ni treba v globine temnega spleta, saj jih na spletu čisto odkrito ponujajo. Za primer si oglejmo ukrajinsko podjetje Click Monkeys, ki mami z akcijsko ponudbo, ki težko rečete ne: za samo en dolar dobite tisoč klikov na oglase. »Toda ali je to zakonito?« sprašujejo in kar sami odgovorijo z gromoglasnim: »Da!!!!« Res so štirje klicaji, smo prešteli.
»Bi ponujali to storitev na spletu, če ne bi bila zakonita?« vprašajo in pojasnijo, da je njihova všečkarna stacionirana na velikem tankerju zunaj ameriških teritorialnih voda, zato niso podvrženi ameriškim zakonom.
Zakonom? Kakšnim zakonom? Zakonov, ki bi prepovedovali trgovanje z všečki ali sledilci, pravzaprav sploh ni. Še tajska policija se je morala za to, da je aretirala tri kitajske trgovce z všečki iz zgornje zgodbe, nasloniti na zakone, ki nimajo z všečkanjem nobene zveze. Možakarje so obtožili, da so nezakonito uvozili elektronske naprave in da so delali na črno. Kljub gromovniški aretaciji, ki je odmevala po vsem svetu, prijetim Kitajcem pravzaprav ne grozi nič hudega: napovedujejo jim globo in izgon iz države.
Več v Zarji št. 26, 27.6.2017
