Natanko pred tistim, kar se je pred dvema tednoma zgodilo na Vrhniki in bi se lahko zgodilo tudi kje drugje v Sloveniji, že leta glasno opozarjajo ekologi. A jih ne poslušamo in Vrhničani so se zdaj primorani soočiti z grozljivimi posledicami. V njihovo zemljo, vodo in zrak je izpuhtel atrazin, herbicid, ki je zaradi izredne škodljivosti prepovedan že od leta 2002 in ga torej v naši državi že zdavnaj sploh ne bi smelo biti. Vse, kar lahko občani storijo, je, da sledijo navodilom, kako se pred strupi, ki bodo tam še dolgo ostali, kar najbolje zavarovati. Kolikor se pač lahko.

Dogajanje na Vrhniki, ki odmeva zadnje dni, še zdaleč ni tako nedolžno, kot so po požaru zatrjevali nekateri, med njimi tudi župan občine Vrhnike Stojan Jakin. Kar nekaj cvetk se je našlo, ki bi jim seveda veliko raje verjeli, a bi bilo to v škodo tamkajšnjih prebivalcev in okolja, saj ga je treba čim prej in kar se da najbolje sanirati. Nekateri že od samega dogodka naprej opozarjajo, da nesreča še zdaleč ni nedolžna in da bo imela velike posledice. Navedbe Agencije za okolje (ARSO) pa so medtem mirile javnost, da težava sploh ni tako velika. Vrednosti delcev PM10 v zraku naj bi bile pod mejnimi vrednostmi, prav tako koncentracija živega srebra. A kaj, ko zdaj že dobro vemo, kako je s temi mejnimi vrednostmi! Če je treba, se pač te vrednosti dvigne, pa je stvar urejena … vsaj za odgovorne, za ljudi in njihovo zdravje pa nikakor ne. Tudi voda iz vodovoda naj bi bila po njihovih prepričanjih varna, uporabo vrtnin na območju, kjer se je vil dim, pa so vendarle odsvetovali. Da je Tojnica močno onesnažena, niso zanikali – saj tudi ne bi mogli, bilo je več kot očitno. »Onesnaženje sicer ne bo neposredno vplivalo na ljudi, bo pa vplivalo na živa bitja v potoku,« so izjavili predstavniki Agencije za okolje in dodali, da je za Ljubljanico analiza, narejena 200 metrov pod izlivom Tojnice, pokazala, da ni bil presežen nobeden od parametrov nevarnih snovi.

Čudovita pravljica za lahko noč, a resničnost je žal precej drugačna. Alenka Mozer, profesorica kemije, je opozorila, da glavni problem tamkajšnjega požara niso samo živo srebro in majhni trdi delci PM, ampak plini, ki so nastali med požarom in so primerljivi z bojnimi strupi. »Zato sta primerjavi z Bhopalom (najhujšo industrijsko nesrečo na svetu, op. a.) in Sevesom (katastrofo v kemijski tovarni v italijanski Lombardiji) povsem umestni. Kot kemičarka ne poznam kolega, ki bi dejansko zaupal trenutnim uradnim poročilom. ARSO je podal poročilo le za nekaj nevarnih snovi, verjetno so merili še kaj drugega, marsičesa pa sploh ne, morda zavestno oziroma po navodilih ali pa nimajo ustrezne opreme in senzorjev. Žal bo imelo tako sprenevedanje posledice za zdravje ljudi, ki tam živijo, tudi za gasilce in vse, ki so bili izpostavljeni ob gašenju,« je zapisala.

Svoj sum, da je gorel herbicid Axiom AT, to je kombiniran herbicid iz treh aktivnih snovi, dveh najdenih: atrazina in flufenaceta, je na enem izmed družbenih omrežji prvi izrazil mikrobiolog Gorazd Pretnar, vodja koprskega Oddelka za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja v Nacionalnem laboratoriju za zdravje okolje in hrano. Pretnar je ob tem opozoril, da sta oba herbicida hormonska motilca, in zgroženo pripomnil, da je v ozadju ali črni trg s prepovedanim herbicidom ali dolgotrajno skladiščenje odpadka. »V obeh primerih sta to delo in naloga za kriminaliste.«

Več v reviji Zarja št., 22. 30. 05. 2017