Tole je tisto, kar vemo o glifosatu: Svetovna zdravstvena organizacija ga je pred leti označila za verjetno kancerogenega, tisti, ki so se poglobili v raziskave o tem herbicidu, pa opozarjajo, da glifosat zagotovo ne prinaša nič dobrega. Niti najmanj dobrega, prej nasprotno. Lanskoletna nemška raziskava je pokazala, da se glifosat skriva tudi v nemškem pivu, in sicer v koncentraciji od 0,46 od 29,76 mikrograma na liter piva. Ali to pomeni, da se ljubitelji piva z njim množično zastrupljajo?

Tudi hrvaški mediji poročajo, da ima vsak drugi Hrvat v urinu sledi glifosata, dr. Valerije Vrček, dipl. inž. med. biokemije in član vladnega sveta za GSO, pa celo trdi, da se mu navaden potrošnik v prehrani sploh ne more izogniti, ker o tem ni niti informacij niti zakonskih določil. Pred nevarnostmi glifosata, ki se očitno skriva tudi v pivu, v Sloveniji že leta opozarja Anton Komat, ki ga naši bralci dobro poznate. Ko smo ga vprašali, kako se lahko v takšni zmedi sploh izognemo temu nevarnemu herbicidu, nam je odgovoril: »O herbicidu glifosat sem pridobil 220 študij neodvisnih raziskovalnih skupin, ki dokazujejo njegovo veliko tveganost za ekosisteme in zdravje ljudi. Glifosat je metabolični strup, moti komunikacijo med celicami, deluje kot hormonski motilec in je kancerogen. Patentiran je bil kot antibiotik proti bakterijam v prsti, zato povzroča pravo razdejanje tudi v črevesni flori, ki je temelj imunskega sistema človeka. Ta totalni herbicid polivajo vsepovsod, po železniških progah, avtocestah, javnih površinah, parkih in pokopališčih, po dvoriščih šol in vrtcev. Uporabljajo ga tudi za uničenje cime pred pobiranjem krompirja, sončnic, soje, oljne repice. Zaradi množične uporabe je prisoten vsepovsod, in sicer v koncentracijah od 1 ppm (število delcev na milijon) pa do 40 ppm, deževnica je z njim kontaminirana v 75 odstotkih vzorcev. Dnevni vnos v človeka znaša od 5 do 50 mg. Grozljivo je, da so v vzorcih materinega mleka našli koncentracije glifosata, ki so od 760- do 1600-krat večje od v EU dopustne doze toksinov, to je 0,1 mikrograma na liter. Edina rešitev je uporaba previdnostnega načela in popolna prepoved tega strupa!«

Izbirajte izdelke brez GSO! Marina Koren Dvoršak, vodja certifikacijske enote neakreditiranih shem certificiranja na IKC – Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM, pravi, da se lahko glifosatu izognemo tudi tako, da se odločamo za ekološka živila, certificirana v skladu s standardi BREZ GSO. Prepoznamo jih lahko po pripadajočih logotipih. Sicer pa se lahko glifosat v živilih skriva tako posredno kot neposredno. »Posredno je lahko v živilih, ki vsebujejo npr. sojin lecitin, koruzni škrob oziroma kadar je osnovna surovina, v tem primeru soja ali koruza, gensko spremenjena (kar večinoma zahteva prekomerno uporabo glifosata). Kadar so sestavine GSO v živilih prisotne v nizkih koncentracijah pod 0,9 odstotka, je živilo po zakonodaji izvzeto iz obveznega označevanja za GSO. Neposredna prisotnost GSO je medtem širša, saj živilo samo po sebi ni gensko spremenjeno, je pa proizvedeno s pomočjo GSO. V tej skupini so živila živalskega izvora (mleko, meso in izdelki iz njih), ko so živali krmljene z gensko spremenjeno krmo, v predelanih živilih pa najdemo različna tehnološka sredstva (npr. sirila, encime ipd.) in dodatke (npr. arome, vitamine ipd.)., ki so enako proizvedeni s pomočjo GSO, vendar sami po sebi niso gensko spremenjeni. Tudi ti niso predmet obveznega označevanja, so pa del splošne pridelave živil,« razloži.

Več v reviji Zarja št., 17. 25. 04. 2017