Včasih smo potovanje čez mejo načrtovali z vznemirjenim pričakovanjem in komaj čakali, da pride trenutek, ko zaloputnemo poln prtljažnik ali zapnemo pas na letalskem sedežu. Zdaj ima marsikdo ob veselju tudi pomisleke. Bo na letališču počilo? Se lahko obisk prireditve ali sprehod po starih mestnih ulicah katere od prestolnic konča tragično? Bo na vlak, podzemni vlak ali avtobus vstopil norec z mačeto? Grozote terorizma, ki si jih včasih niti predstavljati nismo mogli, so žal postale evropska stalnica, takšni strahovi pa so upravičeni. In še bolj bodo, opozarja Europol v svojem poročilu, v katerem napoveduje, da bo IS po Evropi še več novačila in še bolj napadala.

Čim bolj Islamska država izgublja še zadnja ozemlja in moč na Bližnjem vzhodu, tem bolj se ji mudi dokazovati, da je še vedno sila, na katero je treba računati. In če je napade na tujce včasih omejevala na turiste v muslimanskih državah (npr. v Tuniziji in Egiptu), zadnja leta svoj teror seli v srce Evrope. Islamska država je ena redkih terorističnih organizacij, ki svoje udarce usmerjajo posebej v zahodni svet. Prvi znani uradni »klic« k ubijanju »nevernikov« je nagovor Mohameda Al Adnanija, predstavnika in enega od vrhovnih vodij Islamske države, ubitega avgusta lani v Alepu. Leta 2014 je v posnetku pozval »vojščake« Islamske države, naj »nevernike« ubijejo na vse mogoče načine. »Razbijte mu glavo s kamnom, zakoljite ga z nožem, zapeljite vanj z avtom, vrzite ga z visokega mesta, zadavite ga ali zastrupite!« V govoru maja lani je znova še posebej poudaril, naj imajo civilne žrtve prednost. Novembrska izdaja glasila Islamske države Rumijah pa navaja napad v Nici kot vzor: »Čeprav je vozilo tako vsakdanja stvar, le redki dojamejo, kako smrtonosno in učinkovito je lahko; koliko smrtnih žrtev lahko zasejemo z njim, če dobro načrtujemo.«

Ta »navodila« so žal vse preveč dobro slišana in upoštevana, kot razkrivajo masakri zadnjih dveh let. Poleg tega je število džihadističnih napadov s štirih leta 2014 naraslo na 17 v letu 2015, število aretacij zaradi džihadističnih dejavnosti pa s 395 v letu 2014 na 667 v letu 2015. Dodatno skrb vzbujajo pričakovanja Europola, da bo Islamska država v Evropo prenesla vse svoje metode napadov in da lahko pričakujemo samomorilske napade, avtomobile bombe, ugrabitve in izsiljevanja. Zanimalo nas je, ali Europol pričakuje naključne ugrabitve ali pa bodo tarče predvsem vplivni ali premožni. Tine Hollevoet, tiskovna predstavnica Europola, odgovarja, da nihče ne bo varen pred njimi. Morda je ugrabitev pomembneža odmevnejša, a učinek zastraševanja je še večji, če je žrtev lahko kdor koli.

Od ničle do junaka. Evropski džihadisti še zdaleč niso nujno vodeni iz Sirije. Pravzaprav jih je do zdaj večina delovala na svojo roko, ideje Islamske države so jim bile bolj navdih kot načrt. Europol njihov psihološki profil opiše takole: »Večinoma so mladi moški s kriminalno preteklostjo, ki so ali pa se vsaj počutijo diskriminirane, ponižane in potisnjene na rob družbe. Nekateri imajo tudi težave z duševnimi motnjami.«

Običajno niso posebno verni, ne poznajo dobro Korana in ne obiskujejo nujno mošej. Radikalizirajo se na hitro, pogosto v iskanju smisla in občutka pripadnosti. Veliko se jih radikalizira samih, na spletu, nekateri pa padejo v roke ekstremistom, ki novačijo po Evropi. Ti ljudje želijo narediti nekaj pomembnega, nekaj, kar jih bo iz ničle spremenilo v junaka. Prepričani so, da bodo s pomorom ljudi v imenu boga dosegli prav to. Ker od ideje do izvedbe vse načrtujejo sami, jih je izredno težko vnaprej izslediti in preprečiti napad, še posebno ker za tragedijo epskih razsežnosti potrebujejo samo npr. tovornjak in fanatično odločenost. »Skorajda nemogoče je preprečiti takšne napade, « priznava Tine Hollevoet. »Največ, kar lahko država naredi, je, da čim bolje zavaruje množične shode. A tveganje bo vedno prisotno.«

Več v reviji Zarja št. 13. 28. 03. 2017