Časi postajajo vse bolj zahtevni in obremenitve, ki jih občuti naše telo, le naraščajo. Že zdaj ima vsak izmed nas v telesu toliko strupov, da bi ti v hipu ubili kakšnega našega pradedka, če bi se z njimi srečal. Čistih tal in ljudi brez kemičnih obremenitev na tem planetu verjetno ni več mogoče najti. To pa ne pomeni, da je povsod enako in da ničesar ne moremo storiti, da bo vsaj na našem vrtu bolje. Prav zato, ker imamo vse manj vpliva na vire onesnaženja, postaja toliko pomembneje, da obvladamo nova znanja, potrebna za sprotno nevtralizacijo delovanja teh strupov.
Koliko tlom škodujejo umetna gnojila? Umetna gnojila, bolj znana kot NPK, v tla prinašajo predvsem to, kar piše v nazivu – dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Kemično gledano to niso sporne snovi, bolj problematično je, da so zelo koncentrirana gnojila v obliki soli, ki uničujejo mikroorganizme v tleh, zato tla ob takšnih gnojilih postajajo vse bolj mrtva in zakisana. Pri pripravi priročnika Naravne rešitve za radiacijo pa smo osupnili, ko smo ugotovili, da gnojila NPK v tla uporabnikov prinašajo tudi radioaktivno sevanje. Ena vreča NPK seva z močjo 250.000 bekerelov, kar nikakor ni zanemarljivo. Za primerjavo: tovornjak, ki prevaža deset ton gnojil, seva enako kakor sodček nizkoradioaktivnih odpadkov. Če bi takšen sodček kdo našel na cesti, bi oblasti sprožile preplah, prepovedale približevanje in bi poslali ljudi v »marsovskih « zaščitnih oblekah, da to pospravijo. Ko pa so gnojil NPK polne semenarne ali hlevi na kmetijah, to nikogar ne moti. Ker se takšna gnojila iz leta v leto trosijo po tleh, ne preseneča, da se hkrati dviga tudi količina izmerjenega sevanja v poljščinah, ki so pridelane na njih.
Znanost nas prepričuje, kako je normalno, da mleko, solata in krompir sevajo. Meritve pa kažejo, da ni vseeno, koliko bodo sevali. Kljub okoljskim vplivom je zelenjava, pridelana na vrtovih, na katerih ne uporabljajo gnojil NPK, povprečno desetkrat manj obremenjena.
Ne sklepajte prehitro, da je potemtakem dovolj NPK zamenjati za kakšne bolj organske brikete. Naše prodajalne za vrt so te dni polne ponudbe, na kateri lahko preberemo besede, kot so naravno, natur, bio, organsko ... Res je, da ta niso sporna s stališča sevanja, a ne pozabite, da so tudi ekološka koncentrirana gnojiva še vedno zelo koncentrirana in kot takšna vplivajo na mikroorganizme v tleh. Najboljše gnojilo ostaja kakovosten kompost.
Koliko tlom škodujejo škropiva? Večina strupov, ki so jih našli pri vašem sosedu, verjetno izvira iz uporabljenih »zaščitnih sredstev «. Pod besedami fitofarmacevtska sredstva, zaščita in podobno se skriva na tisoče nevarnih kemikalij, ki še dolga leta po uporabi obremenjujejo tla.
V zadnjem času je sicer videti, da količina zaznanih strupov stagnira, kar pa ne pomeni, da so tla in pridelki manj onesnaženi. Proizvajalci so se v veliki meri lotili nanotehnologije, ki omogoča, da en gram strupa razdrobimo na tako majhne delčke, da postanejo ti veliko bolj aktivni in nevarni kot do zdaj. Zakonodaja še vedno meri količino, ne pa oblike delcev, zato je videti, kot da je strupov na rastlinah in v tleh manj kakor včasih. Dejansko gre za veliko bolj nevarne snovi, saj naše telo nima prepreke, ki bi bila kos tako majhnim delcem. Da bo še huje, imamo zelo malo informacij o učinkih tako imenovanih koktajlov uporabljenih kemikalij. Nekatere snovi, ki so same po sebi manj strupene, lahko postanejo celo 1000-krat bolj strupene v kombinaciji z drugimi snovmi. Ker tudi kmetijski svetovalci kmetom svetujejo kombiniranje večjega števila pripravkov, meritve onesnaženosti kažejo, da so na sadju in zelenjavi vse pogosteje ostanki velikega števila pesticidov. Vsak drugi testirani vzorec vsebuje »dovoljene« količine ostankov. Ali je »dovoljeno« zares neškodljivo, pa je drugo vprašanje.
Zagotovil o varnosti, ki jih podajajo strokovnjaki, plačuje (ali vsaj šola) pa jih enaka industrija, ki od teh strupov živi, ne moremo jemati kot verodostojna, ko gre za naše zdravje. Prav zaradi tega se še vedno splača imeti svoj vrt, na katerem bo naša zelenjava rasla brez nanotehnologij in koktajlov »zaščitnih« strupov.
Več v reviji Zarja št. 12. 21. 03. 2017
