Donald Trump je imel slab teden. Zelo slab teden. Le nekaj dni pred inavguracijo, ko bi moral biti na vrhu sveta, mu prav ta svet daje vedeti, da ga zelozelozelo ne mara – zvezde zanj nočejo nastopati, zato pa svoj prihod radostno napovedujejo tisoči protestnikov, nekateri pozivajo k bojkotu televizijskega prenosa njegove umestitve, tuje obveščevalne službe pa sestavljajo dosjeje o njegovih mokrih pregrehah. Zelo zanimivo branje. In potem ga napade še Meryl Streep. Ne da bi pri tem enkrat samkrat izrekla njegovo ime.
Najprej so nastop na njegovi umestitvi ta petek zavrnile zvezde prvega reda, potem so ga po vrsti zavrnili celo drugorazredniki, tretjerazradniki in zvezdice še bolj šibkega sijaja, dokler ni organizacijski odbor priznal poraza in razglasil, da morda na prireditvi po predsedniški prisegi res ne bo velikih zvezd – razen seveda največje in najsvetlejše zvezde na svetu, Donalda samega – bo pa zato dogodek imel »mehko senzualnost«, ker se hočejo izogniti »cirkuški predstavi«. Ja, natanko tako so rekli.
Tudi precej vidnih politikov, tako demokratov kot republikancev, je dalo diskretno vedeti, da se niti mrtvi ne bi dali videti ob Trumpu na njegovem ustoličenju. Da se največja zvezda sveta ne bo počutila preveč samo, bodo poskrbeli protestniki – ki naj bi jih v dneh okrog inavguracije v Washingtonu preštevali ne le v tisočih, temveč morda celo v milijonih, številni protesti pa so napovedani tudi v drugih ameriških mestih. Lepo število zvezd, ki so zavrnile nastop na Donaldovi proslavi, je potrdilo udeležbo na ženskem pohodu na Washington, ki bo dan pozneje. Da sicer ne morejo preprečiti inavguracije, so rekli nekateri protestniki, imajo pa trden namen, da jo novemu predsedniku temeljito zagrenijo z zaporami vpadnic v mesto in podobnimi nagajivostmi.
Ruska tajna služba je Trumpov prihod na oblast proslavila po svoje, z dokumenti, ki so ali pa niso pristni, vsekakor pa kažejo, da naj bi bil novi izbranec Američanov privrženec kontroverzne spolne prakse, ki ima zares zelo poetično ime, zlati dež.
Nekateri pozivajo Američane, naj bojkotirajo televizijski prenos prireditve. In tudi vse njegove naslednje nastope. Govore. Tiskovne konference. Ignorirajte ga, svetujejo. Delajte se, da ga ni. Nič ga tako ne vrže iz tira kot nizka gledanost. Že, ampak kako bomo pa potem vedeli, kaj za vraga so mislili organizatorji umestitvene žurke s tisto »mehko senzualnostjo«?
In potem ga je okrcala še Meryl Streep. Ali kot je on rekel, »najbolj precenjena igralka v Hollywoodu«.
To je bil zares grozen grozen teden.
Še Florence je rekla ne. Zgodilo se je prejšnjo nedeljo, dvanajst dni pred inavguracijo, na podelitvi zlatih globusov, ki jih tuji dopisniki v Hollywoodu podeljujejo najboljšim filmskim in televizijskim dosežkom. No, najboljšim po svojem izboru. Stvar načelno nima nič s Trumpom, ampak seveda se mu tudi na globusih niso mogli povsem izogniti. In je potem komaj kdo utegnil opaziti, da je retro muzikal Dežela La La s kar sedmimi nagradami postavil absolutni globusni rekord ali da se je Brad Pitt prvič pojavil v javnosti, odkar se ločuje od Angeline (in bil deležen dolgega, sočutnega aplavza), vsi so bili preveč zaposleni z ne-še-čisto predsednikom, ki je bil, čeprav ne fizično prisoten, še kako tam. Začelo se je že z uvodnim monologom voditelja Jimmyja Fallona (Zlati globusi so, je rekel, »eden redkih krajev, kjer Amerika še vedno spoštuje voljo ljudstva«, in pozneje pripomnil, da je »nominiran tudi film Slavno neslavna Florence. Junakinjo so razglasili za najslabšo operno pevko na svetu, pa celo ona ni hotela nastopiti na inavguraciji Donalda Trumpa.«), potem je nagrajenec (za moško stransko vlogo v seriji Night Manager, v kateri igra psihopatskega milijarderja) Hugh Laurie rekel, da sprejema nagrado »v imenu vseh psihopatskih milijarderjev«, in so se ob misli na onega drugega psihopatskega milijarderja vsi od srca režali, ampak tisto, kar je dvorano dvignilo na noge, je bil zahvalni govor igralke Meryl Streep, ki je dobila nagrado, poimenovano po prvem dobitniku Cecilu B. DeMillu, ali v prevodu zlati globus za življenjsko delo. Topel, prisrčen, ganljiv. Izvolite opaziti, da človeka, o katerem govori, niti enkrat ne omeni z imenom.
Pokličite jih na odgovornost. Tole so najbolj relevantni deli igralkinega govora: »Da se vrnem k tistemu, kar je rekel Hugh Laurie, vi in vsi mi v tej dvorani spadamo med trenutno najbolj zmerjane dele ameriške družbe. Samo pomislite: Hollywood, tujci in še dopisniki. A kdo pravzaprav smo? In kaj je sploh Hollywood? Samo kup prišlekov. Jaz sem bila rojena in vzgojena v javnih šolah New Jerseyja. Viola Davis se je rodila v revni kmečki koči v južni Karolini in odraščala v Central Falls na Rhode Islandu. Sarah Paulson je rojena na Floridi, mama samohranilka jo je vzgajala v Brooklynu. Sarah Jessica Parker je bila ena od sedmih ali osmih otrok v Ohiu, Amy Adams se je rodila v Vicenzi v Italiji, Natalie Portman pa v Jeruzalemu. Kje so njihovi rojstni listi? (namig na Trumpove pozive leta 2011, naj predsednik Obama z rojstnim listom dokaže, da je res rojen kot Američan, op. p.)
In prelepa Ruth Negga je rojena v Adisabebi v Etiopiji, odraščala pa je v Lon… Ne, mislim, da na Irskem, pa je danes nominirana za vlogo dekleta iz podeželskega mesteca v Virginiji. Ryan Gosling je Kanadčan, tako kot vsi najprijetnejši ljudje, Dev Patel pa se je rodil v Keniji, odraščal v Londonu in je tu zato, ker je igral Indijca, ki je odraščal na Tasmaniji. V Hollywoodu torej mrgoli obstrancev in tujcev, in če jih vse pomečemo ven, ne bo več kaj gledati razen nogometa in mešanih borilnih umetnosti, ki sploh niso umetnost. … Letos pa je bil en nastop, ki me je zares presunil. Zasadil mi je kavlje v srce, a ne zato, ker bi bil tako dober, pri njem ni bilo prav nič dobrega, bil pa je učinkovit in je opravil svojo nalogo. Ciljno občinstvo je spravil v smeh, da je pokazalo zobe. Bilo je takrat, ko je človek, ki je hotel zasesti najbolj spoštovani stolček v deželi, oponašal pohabljenega novinarja. Nekoga, ki ga sam prekaša po privilegijih, moči in sposobnosti, da se brani. Zlomilo mi je srce, ko sem to videla, in tega še vedno ne morem pozabiti, kajti to se ni zgodilo v filmu, zgodilo se je v resnici. In ta nagon, da nekoga ponižaš – kadar mu podleže nekdo na javnem odru, nekdo, ki ima moč, to potem pricurlja v življenja vseh nas, ker nekako daje tudi drugim dovoljenje, da počnejo isto.
Nespoštovanje prikliče nespoštovanje. Nasilje prikliče nasilje. Ko vpliven človek zlorabi svojo moč za to, da strahuje druge, mi vsi izgubljamo. In to me pripelje do novinarjev. Potrebujemo načelne novinarje, da vplivne pozivajo k odgovornosti, da jih okrtačijo za vsak izpad. Zato so očetje države novinarstvo in njegove svoboščine zapisali v ustavo.«
Seveda so bili zaradi govora potem nekateri užaljeni. Zelo užaljeni: predsednik Zveze mešanih borilnih umetnosti je igralki napisal odprto pismo, v katerem jo je povabil na eno od njihovih prireditev in zatrdil, da je to, kar počnejo, »… veščina, in da – tudi umetnost«.
Japajade.
Najljubše orožje butljev. Trump svoje neskončne jeze in ogorčenja ni mogel spraviti v en sam tvit, pa je v nadaljevanjih tvitnil trikrat. Če vse sestavite, dobite tole: »Meryl Streep je ena najbolj precenjenih igralk v Hollywoodu, sploh me ne pozna, pa me je sinoči na zlatih globusih napadla. Ona je podrepnica Hillary, ki je svinjsko izgubila. Že stotič ponavljam, nikoli se nisem 'norčeval' iz pohabljenega novinarja (tega ne bi nikoli naredil), sem samo pokazal, kako je klečeplazil, ko je na glavo obrnil svojo šestnajst let staro zgodbo, da bi mene osramotil. Še več zelo nepoštenih medijev pač!«
Ena najbolj precenjenih igralk? Rekordni trije oskarji (in devetnajst nominacij) in prav tako rekordnih devet zlatih globusov (in trideset nominacij). Kopica drugih nagrad in več predsedniških medalj. In dva emmyja ima, Trump pa (za oddajo Vajenec) niti enega, kar ga še vedno boli.
Precenjena? Resno?
Še celo Trump ni vedno tako mislil, ko so ga leta 2015 povprašali po najljubših igralkah, je rekel: »Julia Roberts je fenomenalna, pa še mnoge druge. Meryl Streep je odlična. Pa povrhu še krasen človek.«
Potem se je pa v enem dobrem leto očitno močno pokvarila.
Več v Zarji št. 3, 17. 2017
