O velikem številu zbolelih poročajo tudi iz drugih evropskih držav, vendar natančnejše število ni znano, saj lahko spremljajo le podatke o prijavljenih in dokazanih primerih okužb. Podatke spremljata Svetovna zdravstvena organizacija ter Evropski center za preprečevanje in nadzor nad nalezljivimi boleznimi. Zaradi praznikov novejši podatki še niso vneseni, zato lahko upravičeno domnevamo, da je število bolnih še precej večje od naštetih primerov v predzadnjem tednu starega leta. Mnogo bolnikov namreč pomoči pri zdravnikih niti ne išče, zdravijo se sami, s čimer ni nič narobe, saj obisk v ordinaciji lahko prinese še kakšno dodatno okužbo, kar lahko povzroči zaplete in s tem podaljševanje bolezni.
V Sloveniji ni tako veliko bolnih. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje sta doc. dr. Maja Sočan in dr. Tatjana Frelih pojasnili, da se je sicer tudi v Sloveniji povečalo število bolnikov z gripo in akutnimi okužbami dihal, vendar se niso pojavili niti prej kot običajno niti v večjem številu. Testirani vzorci so pokazali deset odstotkov primerov gripe, od tega je bilo 82 odstotkov gripe A H3N2 in 18 odstotkov gripe B. Povedali sta tudi, da je že od jeseni povečano število ljudi, ki so se okužili z norovirusi, torej z virusi, ki povzročajo prebavne težave. Ti so se širili predvsem od tam, kjer se skupaj zadržuje veliko ljudi: iz šol, vrtcev, domov starejših, bolnišnic, pa tudi iz zdravilišč in hotelov.
Virus »Ferrari« v Srbiji. V Srbiji so v predzadnjem tednu lani začeli razmišljati, da bi podaljšali šolske počitnice, ker v razredih ni bilo ne učencev ne učiteljev. Gripa je zdesetkala tudi število otrok v vrtcih. Največ bolnih je namreč v starosti od pet do 19 let, poleg njih pa še starejših nad 65 in kroničnih bolnikov. Poročajo tudi o nekaj smrtih, vendar gre za kronične bolnike, ki se jim je zaradi okužbe stanje tako poslabšalo, da so umrli. V Beogradu so razglasili epidemijo gripe. Število zbolelih se je samo v tednu dni povečalo za petkrat. Poleg prevladujočega virusa influence A H3N2 so odkrili tudi viruse influence B, ki so prisotni vsako sezono, vendar jih je manj. Znaki bolezni so enaki kot pri drugih okužbah z virusi gripe. Med seboj se razlikujejo predvsem po tem, da se virusi influence B počasneje razmnožujejo in da nimajo podtipov, ampak samo dva individualna seva. Veliko ljudi v Srbiji (tako kot pri nas) se je okužilo tudi z virusom, ki ga imenujejo kar »Ferrari«; to je norovirus, tako ime pa je dobil zato, ker tako hitro pride in na srečo tudi odide. Ta trebušni virus napade prebavila s tipičnimi težavami, kot so driska, slabost, bruhanje, lahko pa tudi vročina. V Srbiji za januar napovedujejo, da bo stanje alarmantno, saj bo število okuženih še veliko večje.
Letos bo gripa verjetno hujša! Kot razkrivajo tudi mednarodni podatki, je prevladujoči virus influence A H3N2, ki so ga napovedovali že spomladi in je tudi sestavni del cepiva te sezone, kar pomeni, da naj bi bilo cepivo učinkovito. Lahko se sicer zgodi, da tudi cepljeni človek zboli, vendar bo bolezen potekala v milejši obliki in krajši čas. Na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je precepljenost pri nas dokaj nizka, in priporočajo, da se posebno ljudje, ki so v večji nevarnosti, čim prej cepijo. To je namreč v tem času še mogoče.
Ptičja gripa ljudi ne ogroža. Tudi na Hrvaškem vladata vznemirjenje in strah, saj je vsak dan več bolnih. Največ jih je v Zagrebu in Splitu, dveh največjih mestih. Posebno pa so vznemirjeni zaradi ptičje gripe; v neki vasi so morali evtanazirati vso perutnino. Bojijo se, da se bi prenesla na ljudi oziroma da bi si virusi med seboj izmenjali genski material, to pa bi bilo lahko zelo hudo. Nič čudnega, da znani milijarder Bill Gates svet stvari, da je letošnja gripa lahko zelo nevarna, celo usodna za človeštvo. Opozarja namreč, da spremljanje in nadzor širjenja nalezljivih bolezni še zdaleč nista najboljša in da se svet očitno premalo zaveda nevarnosti. Virusi in bakterije so do zdaj že nekajkrat dokazali, kolikšna je njihova sposobnost spreminjanja in prilagajanja. Njihov razvoj lahko zelo kmalu privede do tega, da bo nastal človeku škodljiv mikrob, ki mu znanost ne bo kos – ali pa mu vsaj ne bo kos dovolj hitro. Na Hrvaškem so morali tik ob meji z Bosno in Hercegovino osamiti celo vas. Karantena bo trajala, dokler ne bodo presodili, da je nevarnost mimo. Tudi iz zahodne Francije poročajo, da se je pojavila ptičja gripa pri perjadi, zato so jo morali evtanazirati. Za zdaj je to še lokalni pojav. V Evropskem centru za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni vseeno pravijo, da preplah ni potreben, saj da je nevarnost ptičje gripe, ki bi prizadela ljudi, zelo majhna. Skupina strokovnjakov, ki v okviru te ustanove ocenjuje nevarnost, je namreč ugotovila, da po vsem svetu ni bila sporočena nobena okužba z virusom ptičje gripe A/ H5N8, ki bi se prenesla na ljudi. Ta virus je sicer v Evropi prisoten, kar se zgodi ob jesenski selitvi divjih ptic na jug. Ko so preučevali genom virusa, so sklenili, da ostaja omejen na ptice. Hkrati pa velja spomniti, da v Aziji kroži virus A/H5N6, ki je pred leti povzročil hudo bolezen na Kitajskem, zato verjetnosti za prenos virusa s ptic na ljudi ni mogoče povsem izključiti. Zato naj bi bili vsi ljudje, ki se ukvarjajo z domačimi in divjimi pticami v prizadetih državah, posebej previdni. Uživanje perutninskega mesa pa ni nevarno. Medtem se je ptičja gripa pojavila tudi pri nas, a strokovnjaki svarijo, da nevarnosti za ljudi ni.
Gripa se počasi širi po Evropi. V 52. tednu je bila intenzivnost širjenja gripe srednja v Bolgariji, na Češkem, Danskem, v Gruziji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Slovaškem in v Švici, velika pa je bila na Finskem in v Franciji. O naših najbližjih sosedah podatkov ni, čeprav je znano, da je močno prisotna tako v Italiji, Avstriji, na Madžarskem kot tudi južneje od nas. Povsod je prevladujoči podtip virus A/H3N2.
Virus A/H3N2 je sicer prisoten vsako sezono, kadar pa je prevladujoč, je bolezen hujša, okuži se več ljudi, poleg tega vedno obstaja nevarnost epidemije. Tipični znaki so visoka vročina, bolečine po vsem telesu, splošna oslabelost, glavobol, boleče grlo, kašelj, zasluzenost dihal, kar otežuje dihanje, ljudje ne morejo spati, zato so, ko bolezen mine, povsem izčrpani. Lahko pa se tem znakom pridružita še slabost in bruhanje. Kot je znano, obstajata dve zdravili za zdravljenje gripe, ki pa ju mora predpisati zdravnik in ki sta učinkoviti le, če ju začne bolnik jemati takoj na začetku, ko se pojavijo znaki bolezni. Največkrat pa se ljudje zdravijo sami.
Več v reviji Zarja št. 2. 10. 1. 2017
