* Skoraj 90 odstotkov spolnih zlorab se zgodi v okolju, ki je otroku blizu in v katerem se počuti varnega.
Andy Woodward, nekdanji angleški nogometaš, je spregovoril o tem, da ga je zlorabljal nekdanji mladinski trener Barry Bennell, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi pedofilije. In to ne enkrat! Obtožbam proti nekdanjemu trenerju se je nato pridružilo še nekaj odraslih nogometašev, osumljen pa je še najmanj en trener. Tudi nekdanji nogometaš mladinske ekipe kluba Manchester City, Jason Dunford, in še trije nekdanji nogometaši so prejšnji teden odkrito nastopili na britanski televizijski postaji BBC in spregovorili o Bennellovih zlorabah. Kako je mogoče, da otroci niso spregovorili o svojem trpljenju, in kako je mogoče, da starši niso nič posumili oziroma niso opazili njihove stiske?
Prijateljica mi je ob tej novici povedala, da je pred leti njen sin, ki je bil takrat star enajst let, prenehal trenirati streljanje, ker ga je trener večkrat vabil, naj gre z njim na plavanje v enega od zaprtih ljubljanskih bazenov. Nenehno ga je fotografiral med druženjem s športnimi kolegi, iz fotografij pa je bilo jasno razvidno, da se je temu početju posvečal nesramno ljubeče. Na srečo je fant dovolj trdnega značaja in bistre glave. Odločil se je, da bo prenehal obiskovati klub. Čeprav najbrž ni vedel, kaj natančno se dogaja, ga je rešil neprijeten občutek ogroženosti. Lahko pa bi se končalo drugače, saj je mama za vse skupaj izvedela šele, ko je sin prenehal obiskovati treninge. Šele takrat je fotografije, ki jih je sinu podaril trener, in povabila na plavanje videla v povsem drugačni luči.
Še bolj kot starši svojim trenerjem zaupajo otroci. Bodimo iskreni, večina staršev svoje najdragocenejše bogastvo pušča v okolju, o katerem so prepričani, da je povsem varno. Neredko si bolj kot zaradi želje po tem, da bi se otrok ukvarjal s športom, tako kupijo urico ali dve miru. Zato se redko poglabljajo v dogajanja v tem malem (varnem?) svetu, kaj šele da bi opazovali odtenke v odnosih svojega otroka z drugimi – pustijo ga na treningu in ga pridejo iskat, kot da ne bi bil živo bitje. »Kako je bilo na treningu?« ga na hitro in odsotno vprašajo, ne da bi ga pogledali.
Še bolj kot starši svojim trenerjem zaupajo otroci, najpogosteje povsem upravičeno– ker so z njimi prijazni, ker jim namenjajo svoj čas in se z njimi odkrito pogovarjajo o stvareh, za katere starši nimajo ali si preprosto ne vzamejo časa. Zares hudo je torej, ko so med njimi znajde tudi kakšen pedofil, saj si ti izbirajo poklice, v katerih imajo možnost stikov z otroki.
Več v reviji Zarja št. 49, 6.12.2016
