Za las smo ga zgrešili, 31. julij, dan orgazma, ampak na srečo je bila samo dan pozneje objavljena zanimiva teorija, ki nam pa ni ušla: rešili smo (no, mogoče) skrivnost ženskega orgazma. Še več, rešiti jo je pomagala Slovenka.
Z zamudo, a od srca: srečen dan orgazma. Ker kot je ugotovila že Mae West, ki je dočakala visoko starost in je torej očitno imela prav, orgazem na dan prežene zdravnika stran.
Popolnoma zbegani znanstveniki se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, čemu služi ženski orgazem. Ima kakšen namen ali je zgolj nekaj takega kot prsne bradavičke pri moških, povsem nekoristen? Moški za prenos sperme potrebuje orgazem, pri ženski pa za oploditev ta ni nujen, kaj je torej namen in smisel orgazma pri ženski? Zdaj sta na to vprašanje – morda – odgovorila dva v ZDA uvožena znanstvenika, Avstrijec Günter Wagner, ki dela na univerzi Yale, in Mihaela Pavličev, Slovenka iz Otroške bolnišnice v Cinncinatiju. Teorija, ki sta jo postavila v pravkar objavljenem delu The Evolutionary Origin of Female Orgasm (Evolucijski izvor ženskega orgazma) pravi, da je orgazem ostanek iz preteklosti, ki je bil nekoč potreben za spočetje, potem pa ga je povozila evolucija in je morda, ali pa tudi ne, dobil druge delovne zadolžitve.
Misterij organizma: Wagner in Pavličeva sta se poglobila v anantomijo in obnašanje drugih placentalnih sesalcev (pri katerih se zarodek razvija v maternici in se snovi med materjo in zarodkom izmenjujejo skozi posteljico). Obstajata več vrst ovulacije, ugotavljata, pri nekaterih sesalcih (mačkah, kamelah in zajcih na primer) se jajčece sprosti šele med seksom, pri drugih (na primer pri ljudeh in primatih) pa je ovulacija spontana in neodvisna od seksa. Prva vrsta ovulacije je starejša, druga, spontana ovulacija, pa naj bi se razvila pred približno 75 milijoni let pri skupnem predniku glodalcev in primatov. In to kaže, menita avtorja, da ima ženski orgazem korenine v mehanizmu za sprostitev jajčec med seksom. Ta je sicer z razvojem spontane ovulacije izgubil svojo prvotno vlogo, možno pa je, da je dobil kakšno drugo: »Veliko je razprav o tem, ali ima še kakšno funkcijo, na primer povezovalno, in podobno – zato ne moreva izključiti možnosti, da je dobil kakšno drugo funkcijo po tem ko je izgubil svojo nalogo pri reprodukciji,« meni Pavličeva.
Tole bi že lahko bila ena od dodatnih nalog, ki si jih je naprtil orgazem: lajšanje bolečine. Pač, orgazem lahko olajša različne vrste bolečin, so ugotovili, od artritisa do bolečin po operaciji – tisti izgovor »ne morem, me glava boli« tako precej izgubi na vrednosti – kar pripisujejo izločanju hormona oksitocina med orgazmom. Slaba stran te bolečinske terapije je ta, da učinek ne traja dolgo, le kakšnih osem do deset minut. Orgazem osrečuje, orgazem pomaga zaspati, orgazem povečuje bližino med partnerjema. Orgazmi, potrjuje ena študija za drugo, so dobri za vas – ne glede na to, po kakšni poti pridete do njih.
Potepuški ščegetavček: še en dokaz za svojo teorijo navajata avtorja – to je položaj ščegetavčka pri različnih sesalcih: tisti, ki so za ovulacijo odvisni od stimulacije, ki ji sledi naval hormonov, ki povzročijo sprostitev jajčeca, imajo klitoris v notranjosti (ali vsaj v bližini) ženskega kopulacijskega kanala, kar olajšuje stimulacijo med seksom. Oni drugi, tisti s spontano ovulacijo, torej tudi ljudje, pa imajo klitoris bolj oddaljen. Tole je približen prevod iz znanstveniščine: ščegetavček, ki je bil pri človeških prednikih v nožnici, je spokal kovčke in se počasi selil stran, dokler ni pristal tam, kjer je zdaj.
In tole je posledica: veliko žensk zaradi tega med seksom ne pride do orgazma. Približno tretjina, kažejo raziskave, jih orgazem redno doživi med seksom, tretjina ga lahko doživi med seksom, vendar potrebujejo dodatno stimulacijo, zadnja tretjina pa ga nikoli ne doživi med seksom, se pa do njega lahko prikopljejo pa drugi poti, z oralno in ročno stimulacijo.
Več v Zarji št. 32, 9.8.2016
