Nedavno je eden najbolj znanih ameriških časopisov, New York Times, objavil zgodbo o zdravljenju avtoimunskih bolezni s pomočjo zajedavcev, črvov oziroma glist in tudi trakulje. Znanost sicer pravi, da bodo za dokazovanje učinkovitosti takega zdravljenja potrebne obširnejše raziskave, ki zahtevajo čas in denar. Ljudje s hudimi boleznimi pa si ne želijo čakati, zato se na svojo pest odločajo za okužbo z zajedavci.
To je storil tudi pisec omenjenega članka, Moises Velasquez- Manoff. Vsako leto je imel hude težave z alergijami, ki so se začele s prvim cvetenjem. Na začetku zime se je okužil z ličinko prašičje gliste in po nekaj tednih je začuden opazil, da ima sinuse prehodne kakor že dolgo ne. Cvetenje mu ni več povzročalo senenega nahoda. Toda po začetnem uspehu je sledilo razočaranje. Začelo se je s še hujšim senenim nahodom kot kadar koli prej, potem se je stanje umirilo in na koncu je imel le še zelo malo težav. A nikoli več ni bilo takega učinka kot prvič. Zato in zaradi nekaterih motečih stranskih učinkov (slabost, driska) se je odločil, da bo tako zdravljenje prekinil, a se je lotil obširnega raziskovanja, da bi prišel stvari do dna. Pokazalo se je, da bi lahko uporabili različne zajedavce, torej nekatere vrste glist (živalskih in človeških) in tudi trakuljo. Raziskave so namreč opravljali po vsem svetu (našteli smo jih nekaj deset, a jih je še precej več), pri tem pa uporabili različne parazite, največkrat so bile to navadne prašičje ali pa človeške gliste.
Higienska teorija in staro prijateljstvo. Znanost o higienski teoriji še ni rekla zadnje besede. Ta teorija namreč pravi, da je za človeka primernejše nekoliko umazano okolje kot pa čisto sterilno. Drugače povedano, malo »svinjarije« je zdravo. To teorijo so zdaj spremenili v teorijo »starega prijateljstva«, saj naj bi nekateri zajedavci človeka spremljali že tisočletja, z njimi naj bi bil okužen že pračlovek. Zajedavci naj bi vplivali na človekov imunski sistem, a mehanizem, kako to poteka, še ni povsem znan. Na neki način naj bi se zajedavci vključili v delovanje imunskega sistema in ga uravnavali tako, da deluje pravilno. Do zdaj so ugotovili, da tako učinkujejo na celice T in B, kar pomeni, da je mogoče, da bi vnašanje zajedavcev pomagalo tudi bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, torej tisto, za katero zbolijo ljudje v drugi polovici življenja. Predvsem pa naj bi zajedavci pomagali ljudem z avtoimunskimi boleznimi, kot so revmatoidni artritis, Chronova bolezen, vnetna črevesna bolezen, multipla skleroza, lupus, luskavica in podobno. Ena od zgodb bolnikov, ki so preživeli pravo kalvarijo, preden so se odločili za zdravljenje s pomočjo parazitov, pripoveduje o dokaj mladem človeku z vnetno črevesno boleznijo. Najprej so ga zdravili z vsemi običajnimi metodami, sledila naj bi huda operacija: izrezali naj bi mu debelo črevo in mu ob strani naredili stomo, umetni izhod. Moški pa se s tem ni hotel sprijazniti.
Več v Zarji št. 31, 2. 8. 2016
