»Sporočili so mi, da prideta,« sva bila s fotografom presenečena, ko naju je nagovoril gostilničar iz Zelenega roba. »Med tednom skorajda ne slišim slovenščine, na planino prihajajo večinoma tujci,« je razložil in postregel z najokusnejšimi štruklji, kar sva jih kdaj jedla – menda so tako znameniti, da se k njim prihajajo sladkat iz vse Slovenije. Spomladi, ko se vremensko muhasta, a posebna lepotica Velika planina prebuja iz zimskega spanja, jo po krivici obišče najmanj ljudi, poznavalcem pa se zdi ravno zdaj najlepša, pravzaprav edinstvena – umirjena in prekrita s preprogami spomladanskega žafrana.

Po pravici povedano sva med najinim potikanjem po planini srečala le peščico ljudi. Povsem drugače, kot je bilo še do začetka devetdesetih let, nama je povedal direktor podjetja Velika planina d. o. o. Leon Keder. Takrat je bilo naselje hišic – replik znamenitih pastirskih bajt, večinoma v lasti slovenskih podjetij in so jih uporabljali za sindikalni turizem. »Na planini je bilo vedno okoli 300 do 400 ljudi – zabavali so se ne glede na letni čas. Lepo vreme jih je samo še privabilo več.« Planina je namreč precej znana po svoji muhavosti. »Ljudem vedno svetujemo, naj pričakujejo nepričakovano.« Večina jih to upošteva. Vremenske razmere na njej se spreminjajo iz ure v uro. Sredi najlepšega poletnega dneva se v zelo kratkem času od nekod prikradejo nevihtni oblaki s ploho in ozračje se ohladi tudi za deset stopinj. Potem pa se enako spet segreje. Zato je vedno priporočljivo imeti s seboj nekaj toplejših oblačil tudi poleti. »Najbolje je zjutraj pred odhodom na naši spletni strani, kjer imamo kamero v živo, pogledati, kakšno je vreme na Veliki planini.«

V Slovenijo raje kot na Kanarske otoke. Če se znamo pripraviti, ni nevšečnosti, na kakršne so nedavno naleteli trije državljani Savdske Arabije, ki so neprimerno oblečeni z avtom obtičali v snegu. Sledili naj bi aplikaciji Google Earth, ki pa jih ni opozorila na snežne razmere, poleg tega jih je presenetila gosta megla. A so poklicali reševalce in jih pričakali s čajem (v arabskih državah je namreč navada, da si ljudje v neugodnih situacijah takoj skuhajo čaj in pripravijo hrano, zato imajo vedno s seboj gorilnik). Savdijci so bili nad planino vseeno tako navdušeni, da so reševalcem menda dejali, da se bodo primerno opravljeni vrnili. Arabci pa niso edini eksotični turisti na tem območju, presenetil nas je namreč podatek, da prihaja ogromno Izraelcev. Gostilničar iz Zelenega roba nam je razložil, da imajo v Izraelu svetovno znanega popotnika, ki je v svoji potopisni knjigi bralcem svetoval obisk Slovenije, družinam z otroki pa posebej priporočil obisk Velike planine. Drugi najpogostejši tujci pa naj bi bili Francozi. »Pravijo, da so se naveličali razvpitih turističnih ciljev. Zelo pohvalijo urejene prevozne linije, predvsem pa ne morejo verjeti, da lahko v tako majhni državi, kot je Slovenija, najdejo toliko zanimivosti.«

Več v Zarji, 26.4.2016