Petra Sladek si ne zna predstavljati življenja brez svojih številnih eksotičnih rastlin in več kot stotih živali, ki sobivajo na osamljeni kmetiji Zavoda Raznolikost v Gabrovki na Dolenjskem. Ko so pred tremi leti s starši končno našli posestvo z ustreznimi razmerami za njene rastline, je vedela, da je našla, kar si je vedno želela. Odtlej ne hodi več niti na oddih. »To je moj dopust,« pravi in s pogledom ljubeče objame svet okoli sebe.
Kar nekaj hribčkov, ovinkov in makadamske poti je treba prevoziti, preden človek na travniku nad gozdom končno zagleda velik rastlinjak, ograde za živali in domačijo v ozadju. A v bližino vsega tega nikakor ne more nenajavljen, saj vsak premik budno spremlja ogromen kraški ovčar, čuvaj v pravem pomenu, ki lastnike z gromoglasnim laježem opozori na vsakega obiskovalca. »Takšnega psa si je moj oče od nekdaj želel, ampak v bloku in na manjši kmetiji na Krki na Dolenjskem, kamor smo se iz Ljubljane preselili pred desetimi leti, ga nismo mogli imeti,« pravi Petra, biologinja po poklicu in po duši, triintridesetletnica, ki v hitrem tempu ponorelega sveta ni izgubila otroške igrivosti in veselja; čuti se ga, ko pripoveduje o svojih rastlinah (bilo naj bi jih več kot 800 vrst) in živalih.
Več v Zarji št. 15, 12. 4. 2016
