Zakaj bi plačevali hotel, če ste lahko – za veliko manj denarja – gost pri nekom, ki živi v tistem mestu? Zakaj bi se tlačili na avtobus, če vas do cilja lahko udobneje in ceneje pripeljejo z osebnim avtomobilom? Vse bolj se uveljavlja nov poslovni model, ki mu pravijo ekonomija delitve. In na kratko pomeni tole: stvar, ki jo malo uporabljate, drugemu posodite ali date v najem. Ali pa sinekaj, kar je predrago, da bi kupovali, raje sposodite/najamete. In smo tako vsi zmagovalci. Teoretično.
Deljena lastnina nikakor ni nova ideja – le da smo si prej orodje, stroje, avtomobile, usluge sposojali pri prijateljih, znancih in prijateljih prjateljev, se pravi pri ljudeh, ki smo jih vsaj malo poznali. Splet in aplikacije na pametnih telefonih pa nam zdaj omogočajo, da se gremo posojanje in izposojanje s popolnimi neznanci. Najbolj množično si sposojamo avtomobile in stanovanja, a stvar se ne neha pri tem. Še zdaleč ne – zastonj (ali pa vsaj za ugodno ceno) se da priti praktično do vsega: do oblek, hrane, parkirišča, pisarne, športne opreme, orodja, sprehajalca psa in varuške otrok. Na veseli vrtiljak sposojanja je skočila celo vojska – če v oborožitvi nimate tankov, pač ponje stopite k sosedu čez mejo.
Čisto resno.
Kdo mi posodi ladjo? Pred dvema letoma so rezi v vojaški proračun nizozemsko vojsko spravili še ob zadnje tanke. Za nove niso imeli denarja, pravzaprav jim ga je zmanjkalo še za vzdrževanje starih. Pa so vljudno potrkali pri sosedu čez mejo – Nemce so povprašali, ali bi si lahko ob priliki sposodili njihove tanke. Seveda, so rekli Nemci. Tako si zdaj državi poleg tankov občasno delita tudi ladje in drugo vojaško opremo. Še ena zmaga za delitveno ekonomijo. Samo poglejte jo, kako je v zmagoslavju dvignila roki.
Ekonomija selitve je, kot se temu strokovno reče, »hibriden poslovni model« in pade nekam vmes med lastništvo in podarjanje. Stvari in usluge si lahko tudi podarjate, še bolj pogosta pa je izmenjava ali najem. In tako tisti, ki daje v najem, dobi nekaj denarja za pokritje stroškov ali vzdrževanja, tisti, ki najema, pa plača manj, kot bi plačal, če bi stvar ali uslugo kupil. Lahko se zmenita sama ali preko posrednika, ki si za to, da ju pripelje skupaj, praviloma vzame skromno provizijo. Ob tem pa naredita še zvrhano košarico dobrega: zmanjšujeta negativni vpliv na okolje in krepita medčloveške vezi. In stvar je seveda več kot dobrodejna tudi za posrednike, saj seštete skromne provizije sčasoma pripeljejo tudi do milijardnih dobičkov – posrednik za poceni prevoze Uber in spletna stran Airbnb, ki potnikom in turistom v tujem mestu pomaga najti poceni namestitev pri zasebnikih, sta vredna milijarde dolarjev.
Začelo se je v prvih letih novega tisočletja, ena prvih tovrstnih domislic je bil CouchSurfing, kjer so ljudje popotnikom v svojem domu brezplačno ponudili posteljo ali, kot pove ime, tudi samo kavč. Pa malo hrane in klepet. Prevoz in namestitev sta področji, kjer sta povpraševanje in ponudba največja. Samo pomislite, povprečen avto kar 92 odstotkov časa stoji neizrabljen – zakaj ga ne bi torej (za skromno nadomestilo, ki pomaga kriti stroške vzdrževanja in bencina) nekomu posodili? Ali zakaj ne bi s seboj na pot vzeli potnikov, ki potujejo v isto smer? Prav to idejo je odlično izkoristil BlaBlaCar in pri nas že dodobra uveljavljea spletna strani Prevoz.org, ki potnikom brez avtomobila in voznikom s prostimi sedeži (brezplačno) pomaga, da se najdejo.
Svoje je prispevala tudi svetovna gospodarska kriza, saj so ljudje začeli iskati nove načine, kako bi kaj prihranili ali kako bi dodatno zaslužili, pa so malo pomislili in odkrili kup stvari in talentov, ki bi se jih dalo tržiti. In so poskusili.
Od naprstnika do slona – no, psa: po vzoru Airbnb so nastale še druge aplikacije, ki na podoben način ponujajo prostor tudi za druge namene – na primer Campinmygarden, kjer zasebniki svoje vrtove ponujajo popotnikom s šotori in prikolicami. Ponudnike zasebnih šotorišč imajo, se pohvalijo, že na vseh celinah razen na Antarktiki. Pa še tam je najbrž samo vprašanje časa. Če pa imate na počitnicah raje hišo, vam jo pomaga iskati LoveHomeSwap, vi pa v zameno drugi družini za nekaj časa ponudite svoj dom. Izbira je velika,sajtrdijo, da delujejo v 190 državah.
In če imate, recimo temu posebne zahteve, vam Kink BNB pomaga poiskati počitniški dom, dobro založen s seksualnimi igračkami, morda celo s posebno sobo za manj običajne seksualne prakse.
Lahko pa svoj dom oddajate samo v uricah, ko vas ni doma – ko greste v službo, je lahko vaše stanovanje pisarna nekoga, ki potrebuje mir. Že praktično vsak dom ima wi-fi in tiskalnik, britanska stran Spacehop, ki se oglačuje s sloganom »Njihov dom. Vaša pisarna.«, pa vas poveže. Sami določite, ob katerih urah lahko delajo pri vas, in v katerih prostorih. Če navržete še brezplačno kavo in čaj, toliko bolje. Najem se obračunava po urah, vse skupaj pa je veliko cenejše kot najem pisarne v mestu.
Še korak naprej gre švedska spletna stran Hoffice – ljudje, ki delajo od doma v komplementarnih poklicih, na primer grafičnio oblikovalci in programerji, se vsake toliko dobijo pri nekom doma in delajo skupaj.
BlaBlaCar ponuja sopotniško mesto pri vozniku, ki potuje v isto smer (in stane 50-90 odstotkov manj kot vozovnica za vlak), RelayRides pa ne nudi voznika, samo avto, sposojen od nekoga, ki živi čisto blizu vas. Ali pa toplino v srčku ob zavesti, da to, da sosedom posojate avto, pomeni na cesti povprečno štirinajst avtomobilov manj.
Parkiranje je v mestih vedno problem, ampak ne, če uporabljate aplikaciji JustPark ali Parkatmyhouse, ki srečno združujeta iskalce parkirišča in ljudi, ki so jim za nekaj ur pripravljeni odstopiti svojo dovozno pot ali dvorišče. Nekaj je treba plačati, a je parkiranje povprečno za 60 odstotkov cenejše kot če parkirate na cesti. Pa še nove prijatelje lahko najdete, tako kot ženska, ki je nekoč najela parkirni prostor pri hiši popolnih neznancev, končalo je pa tako, da so se njeni in njihovi otroci skupaj igrali. Poleg parkiranja je tako dobila še družbeni kapital.
Več aplikacij vam pomaga najti družbo za psa – lahko samo sprehajalca, lahko pa, kot DogVacay, dom za psa, ko ste vi na počitnicah. Namesto v pasji hotel ga date v varstvo temeljito preverjenim skrbnikom, ki vam vsak dan pošljejo fotografije, ki kažejo, kako se ima gostujoči kuža. Še korak naprej je BorrowMyDoggy, ki – za letno naročnino – za vašega psa najde sprehajalca ali pa nekomu, ki iz kakršnegakoli razloga ne more imeti svojega psa, pa si ga želi, poišče pasjo družbo.
Več v reviji Zarja št. 13, 29.3.2016
