Naslednje občinske seje v Bohinju se je udeležil tudi Marin Medak, neformalni vodja upora. Prišel je v prijaznem poskusu mediacije. Svetniki so po Medakovi razlagi obsedeli, a ko se je oglasil Bojan Traven in jih opogumil, so izjavili, da »kar so sprejeli, so sprejeli«! Podoben odlok so sprejeli tudi v občini Ljubno (reka Savinja), nanj čaka Cerknica, omenja se reka Kolpa. Toda protestniki trdijo, da je bohinjski poskus plačevanja uporabe jezera in Save Bohinjke za veslanje, omenja se tudi kopanje, ne samo neetičen in diskriminatoren, temveč tudi protiustaven in sploh zakonodajno sporen. Bomo morali plačevati za naravne dobrine, čeprav so nam zagotovljene z ustavo? Bodo sledili gobe, čemaž, koprive, jagodičevje, zdravilna zelišča? Nam bo to kdo tehtal ali bomo plačevali kar s povprečnino? Kot se je izrazil eden od naših sogovornikov, Brane Golubović: »Naše naravne danosti morajo biti zaščitene pred samovoljnimi župani in občinskimi svetniki, ki izbirajo linijo najmanjšega odpora in želijo služiti s stvarmi, ki bi morale biti vsem na razpolago. Če bomo sledili bohinjski logiki, bomo kmalu plačevali za hojo v hribih, kopanje v morju in čez čas, ko znova spraznijo proračun, še za zrak.« Največji problem v Sloveniji je, da večinoma apatično sprejemamo vse, misleč, da itak ne moremo glede tega ničesar narediti. Je to res? Za mnenje o pravni podlagi bohinjskega odloka smo vprašali strokovnjake.
Več v Zarji št. 12, 22. 3. 2016
