Za ženske pa ves čas velja, da pomoči v spolnosti ne potrebujejo, saj so spolnega odnosa sposobne kadarkoli. Vendar to ni res. Ženska spolnost je precej bolj zapletena kot moška. Ena od ameriških znanstvenic pravi, da je najpomembnejši ženski spolni organ glava.
Seveda gre za vse procese, ki se dogajajo v možganih. Za čustva, razmišljanje, občutke, za vse dogajanje, ki je najtesneje povezano z njenim dojemanjem in sprejemanjem zunanjega sveta. Dr. Anita H. Clayton, psihiatrinja, ki se že dolga leta ukvarja z žensko spolnostjo (med drugim je napisala knjigo Satisfaction, zadovoljstvo po naše) pravi, da si vzdražen moški, ki ima erekcijo, želi spolnega odnosa, medtem ko je za žensko, pa čeprav je vzdražena, spolni odnos lahko deveta skrb. Če pa že pride do tega, da bi imela spolni odnos, je večinoma preutrujena ter nima ne želje ne energije, da bi stvar speljala do konca. Neka telefonska raziskava (ki najbrž ni najzanesljivejša) je pokazala, da trije od štirih moških pri vsakem spolnem odnosu doživijo orgazem, medtem ko je razmerje pri ženskah precej drugačno: orgazem naj bi doživele le tri od desetih.
Tudi brez seksa gre. Dr. Claytonova tudi pravi, da danes ni nič čudnega in tudi nesprejemljivega, če imata partnerja zvezo brez seksa. Obstajajo namreč tako aseksualne ženske kot tudi aseksualni moški. Pravil, ki bi določala, koliko spolnih odnosov (recimo na teden) naj bi par imel, ni – oziroma jih ima lahko vsak par zase. Trije odnosi na teden so lahko za nekoga zelo veliko, za drugega pa komaj kaj. Vse to je odvisno od tega, kako se človek pri tem počuti. Če je ženska pri desetih spolnih odnosih v enem letu popolnoma zadovoljna, to ni problematično oziroma je povsem normalno. Če pa s tem ni zadovoljna, če je razočarana nad velikimi obeti, da se bo tresla zemlja in bo tako rekoč videla nebesa, potem pa se nič od tega ne zgodi, je to znak, da je treba nekaj ukreniti – ker se razočaranje samo povečuje, kar pa za partnerski odnos ni dobro. Nezadovoljstvo se počasi zaleze v vse pore življenja.
Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 2, 12. 1. 2016
